Prvi majski teden se je v bližini naših krajev zadrževalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je prineslo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami. Najnižje jutranje temperature zraka so bile od 8 do 13 °C, najvišje dnevne od 20 do 25, ponekod je bilo tudi topleje.
Začetek maja je tudi čas ledenih mož, zlasti med 12. in 14. majem, ko godujejo svetniki Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki jih izročilo povezuje z vremenom. Prvotno seveda omenjeni niso imeli prav nobene povezave s kislim majskim vremenom. V ljudski govorici se jih je prijelo ime ledeni možje. Včasih jim na kratko pravijo kar trijaki. Stara vremenska izročila, po katerih so se ljudje nekoč ravnali pri kmetovanju, so plod večstoletnih izkušenj, ki pa na žalost danes pogosto ne držijo.
Pankracij
goduje 12. maja, doma je bil iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. To je bilo ravno v obdobju najhujšega preganjanja kristjanov, za časa vladavine cesarja Dioklecijana. Čeravno mlad, je bil stanoviten in trden v svoji veri, tudi ko mu je sam cesar grozil s smrtjo. Ker ga ni prepričal, da bi častil rimske bogove, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem. Dve stoletji za tem so na kraju njegove usmrtitve postavili baziliko, današnjo cerkev sv. Pankracija.
Ob smrti je imel komaj 14 let, zato velja za zgled nedolžnosti. Postal je mogočen zavetnik otrok, mladih rastlin in cvetja. V umetnosti ga upodabljajo kot mladeniča z mučeniško krono ali s palmo v roki.
Servacij
v prevodu pomeni Rešeni in goduje 13. maja, rodil pa se je v Armeniji. Po burni mladosti ga je pot zanesla v Sveto deželo, kjer se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji. Umrl je leta 384 v Maastrichtu na Nizozemskem. Njegovega groba ni baje nikoli pokril sneg. To naj bi bil dokaz njegove svetosti, zato so tam zgradili cerkev sv. Servacija ter ga častijo kot zavetnika zoper pozebo ter miši in podgane. Je tudi priprošnjik za srečo in uspeh. Upodabljajo ga s škofovsko palico, naočniki in ključi.
Bonifacij
je zadnji med ledenimi svetniki in goduje 14. maja. Mučeniška smrt naj bi ga doletela leta 290 v Tarzu v Turčiji. Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo.
Naši predniki so veliko dali na ledene svetnike. V dneh njihovih godov so kurili po sadovnjakih in vinogradih, da bi se obvarovali slane in pozebe. Ko so bili ti nevarni dnevi mimo, so si končno lahko oddahnili. Ljudska modrost pravi, če je pred Pankracijem (12. maj) poletje, mraz pritisne še na cvetje.
Majski cvet in rumena zrnca
Narava cveti, bujni zeleni barvi se pridružuje cvetni prah, ki ga vrtinči veter, krajevne plohe in nevihte pa iz zraka le začasno spirajo cvetni prah in ne vplivajo bistveno na obremenjenost zraka. Veliko ljudi ima v tem obdobju težave z alergijami. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS ima seneni nahod od 5 do 15 odstotkov populacije, a njihovo število vztrajno raste.
Občutljivost za cvetni prah je različna. Nekateri samo kihajo, smrkajo in imajo zasolzene oči, pri drugih se lahko razvijejo kronične težave, kot je na primer astma.
Vzrok senenega nahoda so spomladi pelodi leske in jelše, od marca do maja pelodi breze, manj pogosto tudi vrbe, bresta, platane, hrasta, topola. V začetku poletja so vzrok alergije pelodi trav in žit, v visokem poletju kislice in pleveli, tudi ambrozije.
Prašijo hrast, bukev in javor
V prvem majskem tednu je v celinski Sloveniji visoka koncentracija cvetnega prahu hrasta in bukve ter lokalno v mestih tudi platane. Cvetni prah breze in gabra je še vedno v zraku.
Začela so se pojavljati prva zrna cvetnega prahu trav in njihova koncentracija je zelo nizka, alergikom v celinski Sloveniji še ne povzroča težav. V zraku so v manjših količinah cvetni prah javorja, oreha in divjega kostanja. Lokalno lahko povzroča težave cvetni prah oljne repice.
V Primorju je obremenjenost zraka s cvetnim prahom hrasta in platane do srednje visoka. V zraku so še manjše količine cvetnega prahu krišine, vrbe, trav, bukve, javorja, gabra, kislice in oreha. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav je lahko le lokalno nekoliko višja. Cveti bor, ki zelo redko povzroča alergije, cvetnega prahu pa je v zraku lahko veliko. Poleg intenzivne zelene barve poglede privlačijo odprti cvetovi španskega bezga in sadnega drevja. Španski bezeg (Syring vulgaris) običajno zacveti v osrednji Sloveniji ob koncu aprila, na Primorskem v sredini aprila. Letos zamuja, vendar narava, kot da želi nadoknaditi zapozneli fenološki koledar, pospešeno odpira cvetove.
Na Primorskem se odpirajo cvetovi črnega bezga. Na poljih tudi v osrednji Sloveniji se bohoti regrat, najpogumnejše trave tvorijo klase. Običajno prve trave latijo na Primorskem že v drugi dekadi aprila, letos so prvi lati čakali na konec aprila in le posamezni so že v fazi cvetenja.
Več na spletnih straneh Arsa: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/bio.html
Napoved:
Vikend je prinesel prve resnejše težave s točo, predvsem v Savinjski dolini, ponedeljek pa več dežja. V sredo in četrtek bo predvsem dopoldne več sonca, sredi dneva in popoldne pa bo še nastalo nekaj krajevnih ploh ali neviht.
V četrtek nas bo od severozahoda dosegla hladna vremenska fronta, v severnem Sredozemlju bo prehodno nastalo plitvo ciklonsko območje. Ob koncu tedna se bo nad Alpami od zahoda predvidoma okrepil anticiklon. V četrtek popoldne in v noči na petek bodo krajevne padavine spet nekoliko pogostejše, sprva bodo vmes tudi nevihte. V petek zjutraj se bo nekoliko ohladilo, zapihala bo burja. Čez dan bodo še možne plohe. Ob koncu tedna bo predvidoma več sonca in brez večjih padavin.
Pregovora
Po sv. Servati (13. maj) ni mraza se bati.
Če terjakov dežuje,
dobro letino oznanjuje.
7. maj 2003
Po svežem jutru se je čez dan marsikje ogrelo nad 30 °C. V Metliki se je temperatura povzpela kar do 33,6, nenavadno vroče za maj je bilo med drugim tudi na Bizeljskem (32,4), v Slovenskih Konjicah (31,9), Kočevju (30,3) in Ratečah (28,6). Na Kredarici je bil s 14 °C podrt dotedanji majski rekord.
