RAVNE NA KOROŠKEM – Najpogostejše bolezni, ki jih prenašajo glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, so laptospiroza, salmonela in mišja mrzlica, ki je med naštetimi najnevarnejša, hkrati pa se pri nas največkrat pojavi, po navadi na podeželju v poletnih in jesenskih mesecih, ko so na vrsti poljska opravila. Letos pa smo njen razmah doživeli že v spomladanskih mesecih. Do 22. maja je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS obolelo že 49 oseb, med njimi 33 moških in 16 žensk, do danes že več kot 50, največ obolelih pa je starih od 20 do 44 let.
| Epidemija v Zagrebu Prava epidemija mišje mrzlice se je na začetku letošnjega leta pojavila v Zagrebu, kjer je v prvih dveh mesecih zbolelo kar 20 ljudi. Bolezen se je razmahnila v okolici Sljemena, kjer se rekreira večji del prebivalcev. |
Mišja mrzlica se pri nas najpogosteje pojavlja na osrednjem, prekmurskem in dolenjskem koncu države, letos pa prvič tudi na Koroškem. Zaradi nje so hospitalizirali osem ljudi in jih v Ravnah uspešno ozdravili, tako da ni bilo nepotrebnih tragičnih žrtev. Podoben zgodnji porast te bolezni je bil pri nas nazadnje leta 2008. Strokovnjaki zato z nestrpnostjo pričakujejo poletne mesece, ko se bo začelo delo na njivah. Obolenja se namreč največkrat pojavijo ravno med zunanjimi opravili na vrtu in njivi ali med rekreacijskimi dejavnostmi, kot so taborjenje, pikniki, kopanje na divjih kopališčih in podobno. Primeri so znani tudi v mestih, predvsem tam, kjer imajo ljudje hrano v kleteh, saj jo lahko okužijo podgane s svojimi iztrebki. Bolezen je nevarna, saj se z živali prenaša na ljudi. Predpostavlja se, da se to zgodi z vdihavanjem prahu posušenih izločkov, ki so lahko v okolju, hrani in vodi. Uspešnega cepiva, ki bi odpravilo bolezen, za zdaj še niso odkrili, zato je edina preventiva zatiranje glodavcev, kjer se čezmerno namnožijo. »Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena, pomemben ukrep pa je tudi preprečevanje bolezni, predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija,« pojasnjujejo na IVZ.
Inkubacijska doba bolezni je od dva do štiri tedne, zato marsikdo sprva ne ve, kaj ga je doletelo. Na začetku se oboleli sooča s povišano telesno temperaturo, ki lahko traja več dni. Prisotni so tudi mrzlica, močan glavobol, bolečine pri gibanju očesnih zrkel ter v ledvenem predelu in trebuhu. Težje primere zaznamujejo nenaden padec krvnega pritiska, nemirnost, motnje zavesti, krči in krvavitve v koži in sluznicah. V najhujših primerih nato sledi odpoved ledvic ter večja verjetnost krvavitev. V najhujših primerih lahko nastopi celo smrt. Zdravljenje je komplicirano in lahko traja več mesecev.
