Ta očarljivi kraj leži med Kamnikom in Kranjem, med gorenjsko ravnino polj in obrobjem, kjer se začenjajo visoke gore. Že ime pove, da so imeli tu posest malteški vitezi, ki so na tem območju živeli med letoma 1223 in 1872. Komênda je namreč posest viteškega reda. V kraju je bil tudi sedež prafare, leta 1296 je omenjen še hospital, morda je bil to hospital malteškega reda. Leta 1403 sta v listinah navedeni dve desetini, prva je v Mostah, druga v Križu pri Komendi, obe pa v šentpetrski fari johanitskega (malteškega) reda v bližini Kamnika. Takrat je bil tudi prvič omenjen johanitski oziroma malteški red v kraju. Prav po njegovih upravnikih, ki so se imenovali komendatorji, je naselje dobilo ime, vendar ga v srednjem veku še niso uporabljali.
Danes je Komenda kraj z mogočno župnijsko cerkvijo sv. Petra, Glavarjevo hišo in Šmidovo graščino ter mnogo slikovitimi božjimi znamenji in kapelicami, znana pa je tudi po konjeništvu. Oglejmo si najprej cerkev, ki zaradi lege dominira nad krajem. V njenem zavetju je tudi pokopališče, kjer lahko pri vhodu že s ceste uzrete staro gotsko znamenje iz leta 1510 z grbom malteškega reda.
Baročna cerkev sv. Petra, ki je danes lepo obnovljena, je bila sezidana 1729
V njej se blešči glavni oltar, stvaritev baročnega freskanta in slikarja Franca Jelovška iz bližnjega Mengša, ki jo je leta 1758 uresničil vešči podobar Janez Gabrič. Po mnenju poznavalcev spada med najlepše lesene baročne oltarje na Slovenskem. Nič manj slikovita ni prižnica, ki je prav tako delo Jelovška in podobarja Jakoba Lohra. Stenske poslikave pa je ustvaril beneški slikar Nicolo Bambini. Leta 2000 so prizidali Marijino kapelo, v kateri je obnovljen Plečnikov tabernakelj, ki je bil prej v glavnem oltarju. Tu sta tudi krstni kamen in grobnica Nikolaja Pavliča, nekdanjega komendskega župnika, dekana in malteškega viteza.
Cerkveni trg je slikovita in dinamična celota spomenikov in spominskih znamenj. Tu stoji tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne, zgornji del svetilnika pa je spomin na evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani s pomenljivim napisom: Molimo za zdravo pamet. Zasnoval ga je Jože Plečnik. Celotni trg so leta 1994 pod vodstvom arhitekta Feliksa Hribernika preuredili po bogatejši različici Plečnikovih načrtov. Uzrli boste še kip, posvečen Petru Pavlu Glavarju (1721–1784), najznamenitejšemu Komendčanu in enemu najpomembnejših Slovencev 18. stoletja. Bil je duhovnik, ki je ljudi učil božje besede in poštenega življenja ter umnega gospodarjenja. Dobro ga poznajo tudi čebelarji, saj je poskrbel, da so bili vsi učbeniki, ki jih je Anton Janša na Dunaju napisal v nemškem jeziku, prevedeni v slovenščino. Kip je delo kiparja Mirsada Begića. Tik ob cerkvi stoji Šmidova graščina, sedež nekdanjih komendskih malteških vitezov. Zunanjost ne spominja na bleščeči videz starih časov. Ob cesti nižje od cerkve je Glavarjeva hiša. V nekdanji bolnišnici (Glavarjevem špitalu) nikakor ne smete izpustiti stalne razstave zemljevidov, orodij in dokumentov izjemnega kartografa samouka Ivana Selana (1902–1981) iz Suhadol pri Komendi. Kraj slovi tudi po konjeniškem športu, saj so se s konji ukvarjali že malteški vitezi, omenjal pa ga je tudi Valvazor. Za nadaljevanje tradicije skrbi Konjeniški klub Komenda.
Iz naselja vodijo številne ceste in poti do okoliških vasi in zaselkov ter v planine, celo do Krvavca. Kažipoti sicer niso dovolj zanesljivi, zato boste morali za pomoč prositi domačine. Komendsko Dobravo boste težko našli, saj iz Komende ne vodi noben kažipot. Tam je namreč spomenik partizanski bolnišnici, ki so jo 11. junija 1944 izdali in razdejali. Spominsko znamenje so postavili leta 1958, rekonstruirali pa so tudi bunker za ranjence.
Komende bodo veseli tako pohodniki, ljubitelji planin kot kolesarji, saj ponuja na vse strani številne možnosti za izlete v okolico, hkrati pa so Kranj, Kamnik in Ljubljana zelo blizu.
Več na www.td-komenda.si.
