razkriva marsikatero skrivnost v Pahorjevem kabinetu, tudi povezano s Simono Dimic.
Poleg omenjenega pa je Pahorju poslal še eno pismo, v katerem mu svetuje, naj se skoncentrira, postavi na noge, okrepi svojo ekipo z operativci in sklene ta mandat. »Dogajanje v državi je katastrofa. Birokratski aparat melje življenje in nobena politika mu ne pride do živega. Država je teren. Države ni mogoče voditi iz kabinetov. Nimaš pravih ljudi za to nalogo.«
Jeretič navaja še, da je stanje v stranki še hujše, saj da ga kličejo ljudje, ki mislijo, da se dela alternativa. Pahorju svetuje, naj se spravi k sebi in uredi stvari, stranke pa ni treba trpinčiti zaradi domnevno nove politike. Njega samega naj stranka ne bi zanimala, rad bi le delal stvari, ki jih zna. Če bo moral, bo odšel v tujino, a bi bilo boljše, da ga pustijo pri miru, navaja Jeretič v pismu. Paranoja ni potrebna, takšnega strahu pa ne razume, je sklenil v drugem pismu.
Prvo pismo kritizira Dimičevo
Prvi pismo Pahorju pa je precej čustveno in dramatično, v njem Jeretič omenja Pahorjeve grožnje po odhodu Dimičeve, ki naj bi jih prejel prek posrednikov, da je zavrnil sodelovanje v organiziranem plenjenju države, Simona Dimic pa je bila največjo zlo te vlade.
»Ker sem te dobro poznal, se seveda ne morem bati. Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo zlobe ne moreš prizadejati desetine gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od naše zmage povzročila tvoja Simona. S svojim blatenjem in klevetanjem. S svojimi lažmi in grožnjami tistim, ki bi lahko sodelovali z mano.«
Ker ni želel sodelovati v organiziranem plenjenju države, so njegovo ime začeli blatiti.
»Zavrnil sem, da bi sodeloval v organiziranem plenjenju države, k čemur so me nagovarjali tvoji najtesnejši. Še isti dan, ko sem zavrnil ponujeno mesto v Modri celici tvojega prijatelja Andraža Vehovarja, še isti večer se je začelo sistematično blatenje. Hotel sem le skromno delati. Na področju, na katerem sem najboljši v državi. Samo to. Pa me tvoji niso pustili pri miru. Še zdaj stežka dojamem, da si lahko kupil vse laži. Še zdaj težko razumem, da ne znaš oceniti človeka.«
Simona Dimic, največje zlo vlade
»Se še spomniš, na kateri točki sva nehala komunicirati? Ko sem rekel, da bo Simona največje zlo te vlade, in si me besen poklical na raport v svoj kabinet. Pa vama nisem zameril. Ne, smilila sta se mi. Pahnili smo vaju v zgodovinsko vlogo, ki ji pač nista bila kos. Dali smo ti zgodovinsko priložnost, pa si jo zavozil. In pri tem zavozil tudi stranko. Oprosti, ker smo zmagali.«
Jeretič nadaljuje, da se ne boji groženj in sprašuje, kaj mora storiti, da bi lahko brez njih izražal svoja stališča:
»Kaj pa si imel v mislih, ko si rekel, da boš sprožil povračilne ukrepe? Boš poslal kriminaliste name in me dal zapreti? Mi boš vzel državljanstvo? Kaj??? Mi boš prepovedal delati v Sloveniji? Bom pač več časa preživel v tujini. Vsekakor bom preživel. Za konec te prosim za nasvet. Kaj moram narediti, da bom lahko brez tvojih groženj izražal svoja stališča? Bo lažje, če izstopim iz naše stranke? Moram zapustiti državo in iz tujine komentirati politično življenje v domovini? Prosim, povej.«
Na koncu je dodal še, da ne namerava več molčati in gledati te komedije.
»Ni se me treba bati in mi groziti. Nimam nobenih ambicij, da bi posegel v procese, ki se dogajajo v stranki. Zato, ker v naši stranki ne vidim več nobenega potenciala, nobenega izziva. Ne vsebinskega, programskega, ne rezultatskega. Prosim te le nekaj. Če se že hočeš maščevati, se osredotoči name. Pusti moje prijatelje na miru in jih ne kaznuj zaradi svojega odnosa do mene.«
Pahor naj bi pismo prejel v sredo, 3. novembra, za zdaj pa ga še ni želel komentirati.
