LJUBLJANA – Predsednik države Borut Pahor poudarja, da je Slovenija bolj stabilna, kot je bila takrat, ko je nekdanja predsednica vlade napovedala svoj odstop. Imamo tudi vse možnosti, da na prihodnost gledamo s previdnim optimizmom, je dodal v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija. Ne strah ne malodušje nista dobra sopotnika odločitev, treba je stremeti po boljšem, tudi takrat, ko se zdi, da so rezultati malo verjetni, meni. »Tako kot druge države tudi mi nismo neranljivi,« je še povedal.
V kratkem se bo sestal z Janezom Janšo, ki želi popravo krivic
. »Za običajen pogovor, ki jih imam z voditelji strank,« je odvrnil na vprašanje novinarke Tanje Starič, za kakšen pogovor bo šlo. Pahor namreč z vodji poslanskih skupin in predsedniki strank opravi veliko pogovorov, čeprav, kot pravi, mu tega ni treba. »Vedno je bilo zame pomembno, da je vzpostavljen dialog tudi z opozicijo. In ta dialog je postavljen zelo iskreno,« je dodal. Sam z Janšo sicer ne bo načel pogovora o morebitnih predčasnih volitvah, saj želi, da ta vlada svoje delo opravi do konca. Metanje polen v kolesje je na koncu slabo za tiste, ki to počnejo, je prepričan. Kolo se prevrne in spet ga je treba postaviti pokonci, je bil slikovit in priznal, da je tudi sam, ko je bil v opoziciji, želel, da bi bilo nekaj slabo za vlado, ker se je s tem ponudila politična priložnost. A izkazalo se je, da ta »politična ihta« prinese veliko škode državi.
Vlada naj bo pogumnejša
Ta vlada ima prvič po začetku krize možnost, da mandat konča, je nadaljeval. Seveda mora delati za reforme, ki pa po njegovem mnenju ne bodo veliko prispevale k upadu njene priljubljenosti. Mora pa biti veliko bolj pogumna in ambiciozna, še pravi Pahor, ki je prepričan, da smo kot narod dozoreli in vemo, da je treba nekatere stvari narediti, da se izvlečemo iz težkega položaja.
O slovenskem pravosodju sicer meni, da bi lahko bilo boljše, vprašanje razvoja pravne države pa je bilo po njegovem mnenju vse do krize podcenjeno. »Ko je nastopila kriza, so ljudje terjali odgovor na vprašanje, kdo je za kaj kriv, in iskali odgovornost za ravnanja,« je pojasnil. Pravosodje takrat ni bilo tako pripravljeno, kot so to od njega zahtevale razmere. A skozi krizo se je pravna država nekako »otresla začetne treme«, je dodal.
Iz krize smo se že skoraj v celoti prebili, je prepričan. A videti moramo, da smo naredili napredek in si okrepiti samozavest. Ob tem pa prav tako ne smemo biti prehitro zadovoljni s premajhnim izplenom reševanja te krize. »Imamo priložnost, da Slovenija krene po poti zgodbe o uspehu,« je povedal.
O slovenskem sodniku na ESČP
Pahor je pooblastil generalno sekretarko svojega urada, da danes in jutri z vodji poslanskih skupin opravi pogovore na temo kandidatov za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, je še povedal v pogovoru za Radio Slovenija. V pogovorih bo po njegovih besedah povedala, kakšni sta stališči vlade in sodnega sveta, da si predloga nista povsem sorodna in da imata velik deficit, ker ne vsebujeta ženske kandidatke. Prav tako Pahor poudarja, da mora državni zbor izvoliti tri kandidate, od katerih potem Parlamentarna skupščina Sveta Evrope izvoli sodnika ali sodnico iz Slovenije, in da mora biti predlog kandidatov verodostojen, sicer se lahko zgodi, da PS SE zavrne kandidaturo v celoti. Da se to ne bi zgodilo, bodo vodje poslanskih skupin povabili na skupen sestanek, na katerem bi se pogovorili o tem, ali iti s kandidaturami naprej ob možnosti, da podpore ne bo, ali bi šli raje v nov razpis.
700 beguncev bi Slovenija lahko sprejela
Glede begunske krize v Evropi je med drugim ocenil, da ni dobre strategije. »Imamo le krpanje zelo kratkoročnih ukrepov, ki pa tudi niso vsi dobri,« je dejal. Ob tem je ponovil oceno, da je za Slovenijo 700 beguncev številka, ki bi jo zmogli. Spregovoril je še o grški dolžniški krizi in ocenil, da bi morebiten izhod Grčije iz evroskupine in EU pomenil slabo novico za vse. Razpad EU bi po njegovih besedah verjetno pomenil vojno. »Glede tega si upam reči tako odločno in jasno. Ali bi izhod Grčije iz evroobmočja in EU že pomenil začetek padanja teh domin v nasprotno smer – nihče ne more zatrdno reči, da ne, kakor tudi ne more nihče reči, da bi bil tako usoden. Vsekakor pa bi bila to v osnovi slaba novica. Zato bom rekel: osebno in kot predsednik republike zelo stiskam pesti, da bi se našel kompromisen predlog,« je dejal Pahor. Na vprašanje, ali se boji vojne, je dejal, da je 70 let miru po 2. svetovni vojni velik up, da temu ne bomo več priče. »A vojne so,« je še spomnil. Ob tem se je zavzel tudi za spravo, saj »če bo nastala v prihodnjih letih situacija, ki bo od nas zahtevala, da se postavimo za nacionalne interese, moramo takrat biti enotni«, je poudaril.
