LJUBLJANA – Predsednik republike Borut Pahor meni, da so Slovenci v letu 2013 spet začeli upati, pa tudi, da zmoremo iz krize sami. Ampak zgolj vlada in Banka Slovenije tega ne bosta zmogli, zato potrebujeta pomoč opozicije, parlamenta ter socialnih partnerjev.
Naslednje leto bodo kazalci gospodarske rasti optimističnejši, a se s tem ne smemo prehitro zadovoljiti. »Če bomo prehitro zadovoljni s premajhnim izplenom ob vsem trudu v teh petih letih, bo Slovenija, ko se bo porodila nova kriza v mednarodni skupnosti, prešibka in bo znova šla skozi težko obdobje, kakršno je zdaj. Zato potrebujemo v novem letu ofenzivo tako pri praktičnih ukrepih, da gospodarska rast ostane trdnejša, da začnemo strukturne reforme in da okrepimo pravno državo,« je povedal za Pop TV.
Napoveduje neodvisnega preiskovalca
V boju proti korupciji napoveduje nove instrumente, med katerimi izpostavlja neodvisnega preiskovalca, ki bo lahko pogledal v »okostje kriz, kot so bančna luknja, izgradnja Teša 6 in preostale investicije, da bomo davkoplačevalci zares vedeli, da smo ugotovili vse, kar je treba vedeti, da nikoli več ne bi ponavljali takih napak«. Kot nekdanji predsednik vlade je priznal soodgovornost pri nastanku bančne luknje, če bi se lahko vrnil nazaj, pa bi bil veliko bolj trmast pri svojih odločitvah. Kot predsednik republike je sprejel odgovornost, da ustvarja prave razmere za izkoreninjenje korupcije.
Gre za zdravje ljudi, ne (le) za denar
V naslednjem letu pričakuje obsežno zdravstveno reformo, ki pa je vlada sama ne more izpeljati, zato se mora o tem dogovoriti z opozicijo in socialnimi partnerji, ovire na poti do prenovljenega zdravstvenega sistema pa po njegovem lahko premaga le trdna politična volja. Posvaril je še, da tu ne gre za podobne stvari kot pri sanaciji bančne luknje, saj je v zdravstvu pomembno zdravje ljudi, ne samo denar.
Na vprašanje, zakaj po januarskem razkritju poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nobenega ni pozval k odstopu, je dejal, da bi bila to past, iz katere potem ne bi mogel več, saj bi bil potem vedno znova pozvan, da se opredeli, to pa ni poslanstvo predsednika republike. Ta mora namreč med državljani graditi to, kar nam je skupno.
In dobre strani krize?
Pahor meni, da je kriza končala procese divje privatizacije in zlorabe položajev, »ki bi, če bi se nadaljevali brez krize, popolnoma spridili našo družbo«. Za Slovence sicer zdaj ni lahek čas, a predsednik nekje na horizontu sluti luč upanja, ki je dosegljiva. Ta luč nas mora kot moderno družbo tako okrepiti, da bomo pripravljeni na novo krizo, ki se bo morda pojavila čez leta, še razmišlja.
Srečo, radost in vznesenost lahko najdemo tudi zgolj v drobtinicah, ne zgolj v vsej pogači, pa je povedal za konec.