LJUBLJANA – Ne le Stožice, v prvem planu je tudi pokojninska reforma. Predsednik vlade Borut Pahor je z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom predstavil predlog novega pokojninskega zakona, ki ga je vladna stran sindikatom in delodajalcem poslala minuli četrtek.

Po osnutku novega pokojninskega zakona bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol. Pod blažjimi pogoji bi se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko upokojili tisti, ki so z delom začeli zgodaj, moški pri 60 letih, ženske pa pri 58. Novi pogoji bi se uveljavljali postopno.

Pahor: Spremembe so nehvaležne

Po besedah premierja Pahorja je pokojninska reforma nujna, saj vse manj zaposlenih dela za vse več upokojencev, s čimer sistem »postaja vse bolj nepravičen in negotov«. »Ambicija vlade je omogočiti bolj pravičen in bolj predvidljiv sistem pokojninskega varstva«, je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili osnutek zakona, dejal Pahor.

Premier se zaveda, da so spremembe nehvaležne, vendar bi po njegovem vsako odlašanje pomenilo »iti iz slabega v slabše«. »Vlada si tega ne more privoščiti, če ne želi prizadeti interesov ljudi,« je dejal. Opozoril je še, da smo od leta 2000 priča stalnemu padanju pokojnin, ki ga ne moremo zaustaviti zgolj z kozmetičnimi popravki, saj že danes pokojninsko blagajno polnimo iz proračuna.

Svetlik: Zdajšnji pokojninski sistem deluje prešibko

Minister Svetlik je izpostavil, da zdajšnji pokojninski sistem sicer deluje v pravi smeri, vendar prešibko, saj ne dohiteva trendov staranja prebivalstva. Z novim pokojninskim sistemom je zato treba po njegovih besedah ustvariti pogoje, da bo lahko država normalno zagotavljala pravice, ki izhajajo iz pokojninskega sistema, to pa je po njegovem mogoče doseči le z podaljševanjem delovne aktivnosti.

Pahor: Osnutek je končen

O napovedi sindikatov, da bodo zahtevali referendum o zakonu, če bo ta sprejet v DZ, je Pahor še povedal, da gre za končni osnutek zakona. Ta bo postal predlog zakona, če bodo sindikati ali delodajalci nanj dali takšne pripombe, na podlagi katerih lahko iz izkušenj iz zdajšnje razprave»hitro ugotovimo, da z njimi ne moremo doseči kompromisa«.

»V kolikor pa bodo predlogi takšne narave, da bi kazalo, da bi bilo lahko nadaljevanje socialnega dialoga koristno, pa utegne vlada vse znova sklicati na sestanek in oblikovati kompromis,« je dejal. Ob tem pa je še dodal, da si vlada iluzij za kompromis, če možnosti zanj ne bo, ne bo delala, temveč bo osnutek spremenila v predlog zakona in ga poslala v sprejem DZ.