LJUBLJANA – Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za oddajo Tarča na Televiziji Slovenija napovedal, da se bo v ponedeljek srečal s predsedniki vlade, DZ in DS. Spregovorili bodo tudi o strukturnih spremembah, ki so po njegovem mnenju nujne, če želimo zagotoviti trajnejše okrevanje države. Slovenija gre v pravo smer, a morda za korak prepočasi in premalo odločno.
Vlada naj se loti reform
Pahor bo z drugimi predsedniki državnih institucij spregovoril o ustavnih spremembah glede oblikovanja vlade, pri čemer gre za predloge, ki so že v parlamentarnem postopku. Želijo sprejeti tudi nekaj odločitev, povezanih s spravo in poenotenjem glede polpretekle zgodovine.
Tretje področje pa so strukturne spremembe, saj ga je predsednik vlade »opozoril, da je po približno 70 dneh dela zdaj v položaju, ko bi lahko začel z nekaterimi strukturnimi posegi«. Pahor predvideva, da se bo vlada med drugim lotila zdravstvene reforme. »Zdravstveni sistem je še v kondiciji, da ga lahko s trezno, premišljeno in usklajeno akcijo reformiramo brez dramatičnih posegov. Vendar je zdaj zadnji čas,« je prepričan. Kot problem je izpostavil tudi prezadolženost podjetij.
»Pomembno je, da bi te reforme pospremili s širšim družbenim dialogom,« je ob tem izpostavil. Pahor je namreč prepričan, da je vsem v interesu, da vlada obstane in da s strukturnimi spremembami gospodarsko rast, ki jo beležimo prvič po izbruhu krize, naredi trajnejšo, ter pripravi »Slovenijo kot robustno državo na morebitno novo ciklično krizo, ki nas utegne prizadeti v naslednjih 10 ali 15 letih«.
»Morebitni padec vlade ne bo koristil nikomur. Padla bo samo še ena vlada, Slovenija pa bo zamudila priložnost, da izkoristi gospodarsko rast in okrevanje,« je poudaril. Poleg tega Slovenija potrebuje tudi atmosfero v družbi, kjer se nagrajujejo dobre prakse. »Zamenjava te miselnosti iz apatičnosti v zmagovalno mentaliteto bi nam zelo koristila. Ljudje so jo že zamenjali, zdaj je čas, da jo še politika,« je prepričan.
Treba je varčevati, a tudi investirati
Predsednik je spregovoril še o nekaterih aktualnih vprašanjih. Glede slabe banke je ocenil, da je bila odločitev za njeno ustanovitev vendarle dobra, težko pa ocenjuje, ali je njeno upravljanje najboljše. Bolj ga skrbi upravljanje premoženja. Privatizaciji je naklonjen, pri čemer bi bilo po njegovem mnenju boljše, da bi določili 15 podjetij, ki jih nikoli ne bi prodali.
Glede varčevanja v javnem sektorju se je vprašal, »ali lahko naredimo korak naprej, da bi prišli do dogovora s sindikati v javnem sektorju, da bi tisti, ki delajo dobro, dobili več, in tisti, ki delajo slabo, dobili manj ali bili celo odpuščeni«. Varčevati je treba še vedno, zdrav razum pa pravi, da je treba tudi investirati, je ob tem dodal. Kritičen je bil do menjav na vrhu vojske, policije in obveščevalnih služb. Meni namreč, da je napačno sporočilo, ki ga s tem daje vlada, in sicer, da je bilo delo opravljeno slabo in da ima politika tako moč, da se morajo z menjavo vlade menjati tudi ljudje na teh položajih.
V zvezi z delom protikorupcijske komisije upa, da bo predsednik Boris Štefanec izpolnil svoja zagotovila, da bodo s svojim delom izboljšali ugled komisije in ji povrnili zaupanje ljudi. Pahor ocenjuje, da je Štefanec pokazal svojo neodvisnost. Dotaknil se je zapletov o imenovanju evropske komisarke iz Slovenije in kot nekdanji evropski poslanec ocenil, da to ni pustilo takšne sledi zunaj, kot menijo nekateri. Je pa prepričan, da je treba sprejeti zakon, ki bi v postopek imenovanja kandidata za komisarja vključil tudi DZ.
Odvzem mandata bi lahko bil ustavno sporen
O obsodbi prvaka SDS Janeza Janše v zadevi Patria se ni želel opredeliti. Glede njegovega poslanskega mandata pa se je strinjal z opozorili zakonodajnopravne službe DZ, da bi bil lahko odvzem mandata Janši ustavno sporen. Tudi rokovanje z Janšo na ustanovni seji DZ je bilo posledica tega. »Menil sem, da je prav, da to storim,« je dejal.
Pahor je naklonjen formalnemu začetku postopka za priznanje Palestine. Spomnil je, da je, še preden je Švedska priznala Palestino, kot predsednik sprejel vodjo predstavništva palestinskih oblasti s častmi veleposlanika. »S tem je Slovenija pokazala, da ji ni vseeno za nesorazmerno rabo sile na Bližnjem vzhodu, ki onemogoča mirovni proces,« je dejal. Na vprašanje, kdaj naj bi prišlo do priznanja, je dejal, da »ko bomo Slovenci presodili, da je prav«. Menil je, da bi morali Palestini kot pogoj postaviti, da bo »nadzorovala vse sile, tudi skrajneže«.
Dotaknil se je tudi krize v Ukrajini in jo povezal s položajem na zahodnem Balkanu. Opozoril je, da EU tu ne bi smela ponoviti napake, ki da jo je naredila v Ukrajini, ko je pogojevala podpis pristopnega sporazuma med drugim tudi z izpustitvijo opozicijske voditeljice Julije Timošenko. To je bil po njegovi oceni »političen poseg v institucijo pravne države«.
»In pravim: ne ponovimo napake zdaj na zahodnem Balkanu. BiH, Črna gora, Makedonija so kandidati za Nato /.../ Pozivam naše zaveznike v Natu, da prepoznajo pomen širitve vsaj na BiH kot branik širitve ruskega vpliva kot tudi za zagotovitev celovitosti države,« je izjavil.
