BRDO PRI KRANJU – Udeleženci konference Slovenija 2030 so v drugem delu razprave ugotavljali, da kriza ni ciklična, pač pa je strukturne narave. Razpravljavci so ponudili več različnih modelov oziroma vizij za prihodnost države, vse pa temeljijo na ustvarjanju okolja, prijaznega znanju in inovacijam, ter trajnostnem razvoju. Medtem ko so se v prvem delu razprave na današnji konferenci, ki jo v okviru projekta Slovenija 2030 gosti predsednik republike Borut Pahor, strokovnjaki strinjali, da država potrebuje dolgoročno vizijo, pa so v drugem delu razpravljali o naravi krize in njenih vzrokih ter iskali načine, kako in kam peljati državo ter družbo v prihodnosti.
Okolje kot samopostrežne trgovine
Po mnenju ugledne klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj sedanja kriza ni ciklična, saj gredo aktivnosti ljudstva v smislu izkoriščanja virov v eksponentah in ne cikličnosti. Po njenem mnenju je tako kriza posledica tega, da so ljudje skovali bogastvo po principu dojemanja okolja kot samopostrežne trgovine. In ko virov zmanjkuje, tudi ekonomija peša, je prepričana. Tudi geograf Dušan Plut je prepričan, da se mora količinska rast na sicer omejenem planetu ustaviti. Po njegovem mnenju se je človeštvo znašlo v civilizacijsko prelomnem obdobju, časa za trajnostno revolucijo, usmerjeno v omejitev rasti, pa nimamo. Rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj pa meni, da se kriza zdi ciklični pojav le na prvi pogled, v dvodimenzionalnem okolju, »v tridimenzionalnem pa je to spirala, ki se bliža koncu«. Sicer pa je v nasprotju s Plutom prepričan, da potrebujemo en scenarij vizije, saj se boji položaja, če bi dali v javno razpravo dva scenarija in bi dobila približno enako glasov. Po njegovem mnenju je pomembno, da ljudje vizijo poznajo, vanjo verjamejo in jo vzamejo za svojo, hkrati pa mora taka vizija vključevati objektivno analizo stanja.
Ne nazaj v komunizem, ne naprej v komunizem
V razpravah o prihodnji sistemski ureditvi je Pahor poudaril, da »ne bi rinil nazaj v komunizem niti naprej v komunizem«. Meni, da je znotraj socialne tržne ekonomije mogoče videti pot naprej. Redni profesor za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Igor Emri je sicer prepričan, da se bo sistem kapitalizma iznihal, vendar bo to iznihavanje trajalo zelo dolgo. Zato se nima smisla ukvarjati s tem, kako spremeniti sistem, temveč se je treba posvetiti trajnim vrednotam. Emri se strinja, da mora biti strategija kratka. Lahko je dolga le tri besede, in sicer vrednote, urejenost in znanje. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je opozoril, da v Sloveniji ne spodbujamo odličnosti na nobenem področju. »Morali bomo začeti spremembo vrednot z izrazitim poudarkom, da moramo najboljšim dajati številna raznolika priznanja in jih spodbujati,« je pozval.
Stvari se vendarle lahko premaknejo
Za organizacijo današnje konference se je Pahor odločil, ker čuti med ljudmi potrebo, da se stvari vendarle premaknejo. »V ljudeh so še vedno jeza, ogorčenje, stiske, med njimi pa se je zbudil tudi nagon po preživetju. Tu se skriva blazen potencial,« je prepričan. Verjame, da je trenutek pravi.
