LJUBELJ – Na današnji slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem se je več sto zbranih spomnilo grozot druge svetovne vojne. »Nočemo, da bi se to gorje pozabilo, nočemo, da bi se to gorje ponovilo,« je o pomenu ohranjanja spomina izpostavil predsednik republike Borut Pahor.
Mir sicer ni vse, toda brez miru je vse drugo skoraj nič
Kot je povedal v slavnostnem nagovoru, je imelo človeštvo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne priložnost in odgovornost, da se spomni žrtev in trpljenja. Toda osvežitev zgodovinskega spomina na čas, ko je bil svet vržen z moralnih tečajev, ni pripomogla k temu, da bi se končale vojne, ki danes potekajo po svetu.
Vojne ostajajo stvarnost sodobnega sveta in nikoli ne moremo vedeti, kdaj se utegne lokalni konflikt razvneti v svetovni spopad. Kot je opozoril Pahor: »To tveganje dela srečno in mirno prihodnost naših otrok nepredvidljivo. Mir sicer ni vse, toda brez miru je vse drugo skoraj nič. Zato tudi od tod, s tega svetega mesta, kličemo sebi in celemu svetu: mir, mir, mir!«
»Hočemo storiti vse, da zgradimo boljši in pravičnejši svet, miren in varen. Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. K temu nas poleg vsega kličejo neme žrtve vojn in povojnega nasilja,« je pozval predsednik in dodal, da je to tudi naša odgovornost do otrok.
Kot je izpostavil, sta združena Evropa in neodvisna Slovenija utemeljeni na odpuščanju in spravi, ne na pozabi. »Dolžan sem spodbujati tako spoštovanje, sodelovanje in zaupanje, da če bi se proti naši volji mir in svoboda postavila pod vprašaj, brat nikoli več ne bi dvignil roko nad brata, temveč da bosta skupaj mir in varnost obranila, ohranila in okrepila.«
Interniranih skoraj 2000 ljudi 13 evropskih narodov
Koncentracijsko taborišče Ljubelj, ki ke bilo podružnica Mauthausna, je bilo edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Delovalo je od junija 1943 do maja 1945, interniranci pa so gradili predor, skozi katerega bi imela nacistična vojaška mašinerija ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile na Balkanu.
Interniranih je bilo skoraj 2000 ljudi 13 evropskih narodov, največ Francozov, Poljakov, Rusov in Jugoslovanov. Današnje slovesnosti se je tako udeležil tudi francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier.
Zbrani so si lahko ogledali razstavo Taborišče Ljubelj jug, na kateri so predstavljene fotografije, arhivski material in tehnični eksponati iz taborišča. »To je tisto, kar želimo brez komentarja in brez usmeritve zapustiti generaciji, ki prihaja za nami, da si na podlagi zgodovinskih dejstev svoje mnenje ustvari sama,« je poudaril tržiški župan Borut Sajovic.
»Različnega dokumentarnega gradiva imamo toliko, da moramo v prihodnosti razmišljati o postavitvi kakšne originalne barake ob stražnem stolpu, da bo Taborišče Ljubelj pridobilo pomen in se bo obisk še povečal,« je dejal župan.
Tržiška občina je po večletnih dogovarjanjih z državo lani vendarle postala lastnica spominskega parka. V letošnjem letu so pod Ljubeljem restavrirali kip J'accuse – Obtožujem, obnovili nekaj črk na spomeniku in uredili okolico taborišča.
Predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Jani Alič upa, da bodo tudi na Ljubelju v bližnji prihodnosti skupaj z občino in državo območje taborišča uredili podobno, kot je to v drugih nekdanjih tovarnah smrti, kjer so na ogled muzejske zbirke in urejena spominska obeležja, »v spomin opomin, da se kaj podobnega ne bi nikoli več zgodilo«.
