PARIZ – Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za francoski časnik le Figaro med nedavnim obiskom Francije zatrdil, da Slovenija ne potrebuje finančne pomoči. Izpostavil je reforme, ki se jih loteva vlada, in zatrdil, da se bomo iz krize rešili sami, med drugim s privatizacijo ene od treh velikih bank.
Pahor je v pogovoru priznal, da je Slovenija v težkem položaju, v katerem se je znašla zaradi težav z bankami. Spomnil je, da se je vlada odločila ustanoviti t. i. slabo banko, in dejal, da sam vladi svetuje, da to stori čim prej. Hitro bi morala začeti tudi privatizacijo, saj bo to prispevalo k izhodu iz kreditne krize, ki podjetjem onemogoča investicije.
Priznal težave z bankami
Kot razliko med Slovenijo in Portugalsko ter Španijo, ki sta prav tako zatrjevali, da ne potrebujeta finančne pomoči, je izpostavil številke. Slovenski dolg bo letos znašal 59 odstotkov BDP, kar ni problematično, je dejal. Poleg tega je velikost našega bančnega sektorja enaka 130 odstotkom BDP, medtem ko razmerje na Cipru znaša 800 odstotkov. »Imamo problem z bankami, ki pa ni primerljiv,« je zatrdil.
Poleg tega se lotevamo reform, je dejal. Teh sta bili že deležni področji pokojnin in trga dela, v načrtu je tudi sprememba ustave, ki bo omejila možnost referendumov. Ti so v času njegovega vodenja vlade »zavirali reforme«.
»V nasprotju z drugimi državami se lotevamo reform brez omahovanja, čeprav ne podcenjujem prizadevanj svojih portugalskih, grških ali španskih kolegov,« je dejal in se vprašal, zakaj bi sploh morala nujno obstajati naslednja država, ki jo bo treba reševati. »Ni nobenega razloga, da se iz tega ne bi rešili sami,« je prepričan Pahor.
Bančne vloge varčevalcev bodo varne
Izrazil je zadovoljstvo, da je Sloveniji nedavno uspelo izdati za 1,1 milijarde obveznic. »To je prvi korak, ki potrjuje, da si lahko na trgih še naprej izposojamo,« je dejal v pogovoru, objavljenim na spletni strani časnika. Odločno je zanikal možnost, da bi se pri nas lahko bančna kriza razpletla s posegi v bančne vloge varčevalcev, tako kot se je na Cipru.
Potrdil je, da bo vlada privatizirala eno od treh velikih bank, ki bo odprta tujim investitorjem. To sicer ni »priljubljena izbira«, a med možnostma »obdržati slabo državno banko ali imeti solidno banko v rokah tujine«, mu je ljubša druga.
Rezi: svojo priljubljenost bo zastavil za »dobro stvar«
O načrtovanem varčevanju je Pahor dejal, da so rezi v stroške države nujni za to, da bi privabili vlagatelje in ponovno zagnali rast. Vlada mora biti po njegovih besedah kar se da pogumna in sprejeti tudi težke odločitve. Pri tem jo namerava podpirati in ga ne zanima cena priljubljenosti. Spomnil je, da je bil lani izvoljen z dvotretjinsko večino, in dejal, da bo svojo priljubljenost zastavil za »dobro stvar«.
Dejal je še, da se v Sloveniji ne krepi protievropska naravnanost. »Ni v naši kulturi, da bi svoje težave pripisovali Evropi, ljudje jih bolj pripisujejo skorumpiranim politikom,« je zatrdil. »Kar koli že za nas hrani prihodnost, Slovenija bo ostala med državami, ki želijo nov okvir za Evropo,« je dejal in poudaril, da je sam »zelo evropski« in osebno naklonjen združenim državam Evrope.
