LJUBLJANA – »Vlada, ki sem jo vodil, ni projekta niti začela niti končala, tudi ni sprejela odločitve o državnem poroštvu,« je preiskovalni komisiji državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 danes dejal premier v obdobju 2008–2011 in današnji predsednik republike Borut Pahor. Spomnil je, da je njegova vlada sprejela vrsto ukrepov.
Kot je poudaril, je vlada marca 2010 po preučitvi vseh informacij sprejela odločitev, da se strinja z investicijo. Do takrat so namreč po njegovem mnenju sprejeli vse potrebne odločitve, ki so pripomogle k večji transparentnosti, čim nižji ceni ... Nobeno poročilo in študije, ki so bile zahtevane, po njegovih besedah niso bili zadostna podlaga za ustavitev investicije, čeprav je bilo vidno, da z njo ni vse prav. Ob vsem pa niso upoštevali samo stroškov, ampak tudi to, da bi s prekinitvijo nastali novi stroški pa tudi težave z dolgoročno oskrbo z električno energijo.
Tudi kasneje je vlada spremljala projekt, med drugim je junija HSE naložila, da preveri, ali je bil projekt voden s skrbnostjo dobrega gospodarja in po potrebi ukrepa. Vlada je tako po tem, ko je sprejela vrsto ukrepov, v pismu Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropski investicijski banki (EIB), ki sta Tešu posodili sredstva, izrazila podporo projektu. Vlada je sicer projektu pozornost začela posvečati šele proti koncu 2009, saj je pred tem Pahor sile usmeril v reševanje problemov s Hrvaško in soočenje z globoko, surovo finančno gospodarsko krizo.
Prepričan, da je bilo tako prav
Pozornost Tešu 6 je začel posvečati ob pripravah na podnebno konferenco v Köbenhavnu, in sicer v luči vprašanja smiselnosti nadaljnjega koriščenja fosilnih energentov. Tako so najprej pozornost pri projektu usmerili v okoljski vidik in energetsko varnost, vprašanje finančne smotrnosti se je pojavilo kasneje, v začetku 2010.
Teš 6 se je s prva ocenjenih 650 milijonov evrov podražil na 1,428 milijarde evrov, država pa jamči za 440-milijonsko posojilo EIB. Poroštvo ni bilo sprejeto v času Pahorjeve vlade, takrat je namreč poskus v državnem zboru spodletel, dano je bilo 2012 v času vlade Janeza Janše, ki je sicer Tešu v zameno za poroštvo postavila vrsto pogojev. | |
Spomnil je, da je sklical tudi strateški svet za energetiko. Občutek je imel, da je prevladovalo mnenje, da je poraba fosilnih energentov kljub vsemu smiselna. Po posvetovanju s strokovnjaki ni bilo dvoma, da gre svet v brezogljično družbo, a se ta obrat ne zgodi čez noč, Teš pa kljub vsemu zagotavlja tretjino za državo potrebne energije. »Zdelo se je, da je temu naklonjena večina strokovne javnosti,« je dejal. »Če sem sprejel neko stališče, mnenje, sem ga v prepričanju, da je bilo tako prav,« je poudaril Pahor, ki je, kot je dejal, poskušal svoje delo opraviti vestno, skrbno z vso dolžno odgovornostjo.
Zanj je bila relevantna ocena takratnega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki je opozoril, da bi stroški, povezani tudi z ukinitvijo, ali zadržanje lahko znašali med 450 milijoni do čez milijardo evrov. »Zaupal sem Lahovniku, ki je bil glavni minister za to vprašanje, da je investicija dobra, upravičena, hkrati pa tudi skrbno sprejel njegove napotke glede dolžnih ukrepanj, da bi bila investicija stroškovna optimalna,« je dodal. Lahovnik je bil zagovornik naložbe, o njegovi avtoriteti in tudi človeški integriteti Pahor nikoli ni dvomil. V strokovnem smislu ga je prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča.
Darja Radić, ki je na položaju nadomestila Lahovnika, potem ko je ta odstopil, je imela bolj rezervirano stališče do Teša 6. »A nikoli do te točke, da bi mi rekla, naj se projekt prekine ali ustavi,« je dejal in dodal, da takega predloga na vladi, kolikor se spomni, ni bilo.
Zdelo se je, da ni nobenih težav
»Ali bi ob vsem, kar vem danes, ukrepal drugače? Glede odločitve za investicijo verjetno ne,« je poudaril Pahor, zdaj predsednik države, in spomnil, da s Tešem ohranjamo energetsko suverenost in varnost, bi pa, če bi imel še enkrat to možnost, veliko več pozornosti usmeril v nadzor te naložbe. Spomnil je, da je bila pogodba z Alstomom (šlo je za pogodbo z odložnimi pogoji, ki je začela veljati s podpisom starševske garancije), ko je njegova vlada nastopila mandat, že podpisana. »Zdelo se je, da ni nobenih težav, ne strokovna ne politična javnost nista zelo dvigali obrvi,« je povedal in dodal, da so se vprašanja o smotrnosti naložbe začela pojavljati kasneje.
Kot je še zagotovil Pahor, bi naložbo ustavil, če bi v nekem trenutku pri sebi človeško in politično tako ocenil, ne glede na to, ali bi bilo to komu všeč ali ne, pa naj gre za poslance ali člane vlade.
