MARIBOR – Predsednik države Borut Pahor bo pred predsedniško palačo ob praznikih postavil častno gardo Slovenske vojske. S tem želi ponovno obuditi državljansko zavest in pripadnost. »Tega nam manjka, tudi ko gre za čisto praktično ukrepanje v krizi. Gre za občutek povezanosti, pripadnosti skupnosti. Mislim, da nam je to manjkalo med tranzicijo. Porazgubilo se je, ko smo begali za drugimi dobrinami, zdaj pa se zdi, da je to zelo pomembno – za našo samozavest in za spopad z okoliščinami, v katerih smo se znašli,« je prepričan Pahor, ki se mu zdi, da je v času krize primeren čas, da se državnim simbolom izkaže dolžno spoštovanje.
Trojke še ni na Šentilju
Na vprašanje, ali je evropska trojka »že na Šentilju«, Pahor odgovarja, da ne, da je še vedno v Bruslju. Po njegovem mnenju je vlada z nekaterimi ukrepi, kot so višji DDV in uspešna pogajanja za znižanje plač v javnem sektorju, dala močan signal, da si prizadeva za konsolidacijo javnih financ in za ukrepe za spodbujanje gospodarstva.
Čeprav je Pahor na volitvah obljubljal, da bo povezal sprte politične strani, češ da le skupaj zmoremo, pa lahko o sodelovanju z vlado Alenke Bratušek pove samo to, da njegov urad z vlado sodeluje »zgledno«. Opozoril je, da pogreša dve stvari. Prva je bistveno aktivnejša vloga države pri ustanovitvi slabe banke. »To bi dalo Evropski komisiji vedeti, da smo se resno lotili sanacije bančnega sistema, ki je glavna cokla pri naši ekonomski in finančni regeneraciji,« pravi Pahor.
Na volitvah stavil na sodelovanje, strankam pa se ne bo vsiljeval
»In drugič, pa mogoče se motim, ker nisem obveščen, menim, da se politika te dni bistveno premalo pripravlja na konec meseca, ko bo v parlamentu odločanje o novi referendumski ureditvi in zlatem fiskalnem pravilu,« dodaja Pahor. Kot pravi, je med svojim obiskom v Parizu in Berlinu dal na mizo »jokerja«. Če imajo stranke jasen interes, da uveljavijo fiskalno pravilo in spremembe referendumske ureditve, se morajo o tem začeti pogovarjati zdaj, je prepričan. Ob tem je pozval stranke, naj same ali pa ob njegovi pomoči, če ocenijo, da jo potrebujejo, najdejo rešitev za obe vprašanji.
No, hladen tuš je Pahor od političnih strank dobil po februarskem sestanku, ko so se stranke poenotile o treh vprašanjih (ratifikacija pristopne pogodbe, reforma trga dela, referendumi), saj je Igor Lukšič dejal, da ni naklonjen temu, da bi predsednik republike posegal v strankarsko življenje. In dokler se stališče ne spremeni, Pahor nima mandata, da bi se vsiljeval. Dodaja, da predsednica vlade ve, da je vedno na voljo za pomoč, če bi ocenila, da njegovo pomoč potrebuje.
V Parizu in Bruslju z »jokerjem«
»Vedeti morate, da sem v Parizu in Berlinu dal na mizo jokerja. Rekel sem, da zastavim besedo, da bo tej vladi uspelo izpolniti pričakovanja finančnih trgov in finančnih institucij, da pomoč ne bo potrebna. Nikar ne mislite, da se taki obiski lahko zgodijo vsak mesec, ker se ne morejo, in ne mislite, da lahko vedno to rečete, če vas dejstva postavijo v drugačno luč. Če imajo stranke jasen interes, da uveljavijo fiskalno pravilo in spremembe referendumske zakonodaje, se morajo o tem začeti pogovarjati zdaj. Izrabljam priložnost tega intervjuja, da stranke pozovem, da same ali pa z mojo pomočjo, če ocenijo, da jo potrebujejo, najdemo rešitev za vnos fiskalnega pravila v ustavo in spremembe referendumske zakonodaje.« To dvoje se mu v tem trenutku za izhod iz krize zdi ključno.
»Rekel sem, da zastavim besedo, da bo tej vladi uspelo izpolniti pričakovanja finančnih trgov in finančnih institucij, da pomoč ne bo potrebna,« poudarja Pahor. Kot dodaja, ne bo presenečen, če bo Evropska komisija Sloveniji dala dodaten čas za uveljavitev stvari, ki jih je napovedala, pa jih še ni vpeljala.
Tudi Pahor čaka na 29. maj
Pahor pričakuje slabšo oceno komisije o vladnih protikriznih vladnih ukrepih, če odločitve o referendumski ureditvi in fiskalnem pravilu ne bi šle skozi parlament. Po besedah predsednika republike bi sorazmerno ugoden razplet 29. maja pomiril finančne trge in preostali dve bonitetni hiši.
»Če bi pa komisija Evropskemu svetu predlagala penale za Slovenijo, kar bi stalo 35 milijonov evrov oziroma odstotek BDP, ter program za odpravo makroekonomskih neravnovesij, pa bi se morda zganila še katera bonitetna hiša,« opozarja Pahor. Po njegovih besedah bi to pomenilo, da Slovenija dostopa do mednarodnih finančnih trgov tako rekoč ne bi imela.
|
