LJUBLJANA, BRUSELJ – Predstavnikom oziroma tako imenovanim voditeljem držav članic EU se je uspelo dogovoriti o sklenitvi še ene medvladne fiskalne pogodbe, ki pa je dve članici (Češka in Velika Britanija) ne nameravata podpisati. Borut Pahor, predsednik slovenske vlade, ki sme opravljati le tekoče (nujne) posle, se je razveselil novosti. Pravi, da je hiter dogovor v prid medvladni fiskalni pogodbi kljub vsemu dober znak, saj naj bi dokazoval, da se Evropa vendarle »suče vse hitreje«, kar pa naj bi pomenilo, da niti Slovenija ne bi smela zaostajati, marveč da mora (slepo?) slediti podpisnicam pogodbe. Da se EU že zelo mudi, ni nobenega dvoma: dovolj je, da omenimo rekordno brezposelnost v evrskem območju, ki celo še kar narašča. Ob koncu minulega leta je bilo v državah članicah EU, ki kot temeljno valuto uporabljajo evro, brezposelnih 16,6 milijona ljudi (10,4 odstotka prebivalstva), v vsej EU pa kar 23,8 milijona, 923.000 več kot le leto poprej. V Španiji je že 22,9-odstotna brezposelnost, v Grčiji »komaj« 19,2-odstotna. Noro. Kriza!
Le osmim
bruseljska opornica
In zdaj naj bi medvladna fiskalna pogodba vse spremenila na bolje? Ker? Ker naj bi njeno izvajanje omogočilo dodatno zaposlovanje (menda predvsem mladih), uredilo in utrdilo notranji evropski trg ter hkrati še izboljšalo gospodarske razmere, predvsem kar zadeva mala in srednja podjetja. No, na področju zaposlovanja so se resda voditelji strinjali, da bodo morale konkretne ukrepe same določiti in sprejeti posamezne članice, ki naj bi (vsaka zase) poiskale tudi optimalne rešitve za izboljšave na področju izobraževanja in strokovnega usposabljanja ter zaposlovanja. Osmim članicam (Portugalski, Španiji, Italiji, Irski, Grčiji ter Slovaški, Litvi in Latviji) naj bi sicer EU priskočila na pomoč s premišljenim (pre)usmerjanjem evropskih sredstev v različne projekte usposabljanja in zaposlovanja.
Kakor koli, voditeljem držav članic EU je uspelo potrditi tudi besedilo spremenjene pogodbe o stalnem skladu za zaščito evra (ESM), v katerem naj bi združevali 500 milijard evrov, podpisali naj bi jo predčasno – že februarja letos.
Črno packo oziroma senco pa je na pretirano hvaljeni dogovor voditeljev EU kljub vsemu vrgla ohladitev, ki se po novem dogaja, natanko tako, celo med Nemčijo in Francijo. Čeprav je Berlin (Angela Merkel) utemeljeno predlagal, da bi za Grke uvedli posebnega pooblaščenca območja evra, ki bi od blizu (neposredno) nadzoroval, kako Grčija izpolnjuje svoje fiskalne zaveze in koliko to počne s figo v žepu, ter imel celo pravico do veta na sporne javnofinančne odločitve grške vlade, ga Francija tokrat ni podprla. Še mnogo huje: proti takšnemu mehanizmu sta se družno izrekla tako francoski špekulant, pardon, predsednik Nicolas Sarkozy kot tudi ameriški, pardon, italijanski »tehnični« premier Mario Monti. Ker imata, jasno, svoje račune in svoje interese. V Grčiji in znotraj evrskega območja. Borut Pahor je spet navdušen, tudi v novem dogovoru je našel povod za svojo evforijo.
| Če bi ukinili državni svet in predsednika republike? V Avstriji bi bilo bržda mogoče v prihodnjih šestih letih privarčevati še najmanj dodatnih 10–20 milijard evrov, pomenljivo opozarja tamkajšnja vlada. Zato bi bilo pač treba sprejeti nekatere dodatne varčevalne ukrepe, nad katerimi pa prav vsi v državi morda niti ne bi bili navdušeni. Posamezni veljaki vladnih strank namreč razmišljajo celo o možnosti, da bi radikalno (bistveno) zmanjšali število parlamentarcev, ukinili povsem nekoristni državni svet, Avstrija pa odslej tudi naj ne bi več imela niti predsednika države. Najodločnejši zagovornik takšne zamisli je menda deželni glavar Spodnje Avstrije dr. Erwin Pröll. Domnevne argumente, ki jih ponujajo nasprotniki nedvomno smotrnih varčevalnih ukrepov, že poznamo: z ukinjanjem nepotrebnih funkcij in sinekur, se sprenevedajo nasprotniki nujno potrebne racionalizacije državnih organov, Avstrija ne bi prav veliko privarčevala. Seveda bi. Precej bi privarčevala, konec koncev pa gre tudi za še kako zaželeno državotvorno higieno. Še bolje bi sicer bilo, če bi takšne ukrepe sprejeli kar za vso EU. Tudi v Sloveniji. |
