STARA FUŽINA – »V zgodbo okoli svojega brata se ne bom spuščal, ker nisem njegov zastopnik. Vendar pa sem vanjo, povsem neupravičeno, vpleten tudi jaz,« piše v sporočilu medijem Milan Pagon, brat državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Andreja Pagona, ki je, kot smo poročali včeraj, gradil, ne da bi pridobil gradbeno dovoljenje.
Opozarja na neresnice
Pravi, da se zdaj že piše, da:
– je tudi njegov objekt zgrajen nelegalno,
– da bi moral biti zrušen in
– da je bil naknadno legaliziran, pri čemer naj bi prišlo do nepravilnosti.
»Te neresnice me bolijo,« navaja Pagon.
V nadaljevanju pa je pojasnil celotni postopek gradnje svoje lesene hiše:
»Parcelo v Bohinju, na kateri sta stala stanovanjska hiša in kozolec, sva z bratom podedovala po pokojni babici Mariji Žagar. Takoj po tem sva lastnino ločila na dva dela, pri čemer je brat dobil polovico parcele, na kateri je stala hiša, jaz pa drugo polovico s kozolcem. Ker parcela, na kateri stoji le star kozolec, ne služi ničemur, saj tam ne moreš niti prespati, niti iti na stranišče, ko prideš v Bohinj, sem se odločil, da si bom tam postavil leseno hišo. V ta namen sem najel podjetje Qualite, d. o. o., Ljubljana, ki mi je pripravilo vlogo za odstranitev kozolca in izdajo gradbenega dovoljenja. Vloga je bila vložena leta 2007. Trajalo je skoraj tri leta, da je bilo gradbeno dovoljenje končno izdano. Res se je zapletalo pri soglasju Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki je v negativnem mnenju zapisalo, da predlagajo investitorju, naj si poišče drugo lokacijo. Podjetje Qualite je v pritožbi nato navedlo, da ne gre za investitorja, ki si išče lokacijo, ampak za dediča, ki bi rad na svoji podedovani parceli postavil leseno hišo. Poleg tega pa se kozolec ne bi odstranil, ampak prestavil v sosednjo vas, kar se je tudi zgodilo. In končno, da bo lesena hiša zgrajena ob upoštevanju vseh zahtev v gradbenem dovoljenju. Soglasje je bilo nato izdano, kar je bil pogoj, da je bilo leta 2010 izdano tudi gradbeno dovoljenje.
Ves čas postopka je na parceli stal kozolec. Odstranjen (in nato postavljen v sosednji vasi) je bil šele po pridobljenem dovoljenju. Vsa dela na parceli so se začela, ko sem dobil gradbeno dovoljenje. Pred začetkom me je izvajalec (sosed Robi Mikelj, s. p.) vprašal, ali želim objekt podkletiti, a opozoril, da tega ni v gradbenem dovoljenju. Moj odgovor je bil jasen – če tega ni v dovoljenju, potem objekta ne bomo podkletili. In ga nismo. Lesena hiša je sedaj zgrajena do te faze, da smo jo zaprli z okni in vrati, v notranjosti pa so še gole stene in tla. Hišo bom počasi dokončal v nekaj letih in se tja preselil, ko se upokojim.«