Padlo bo 10 volkov in 93 medvedov

LJUBLJANA – Po slovenskih gozdovih hlača okoli 500 medvedov in vohlja in preganja divjad okoli 50 volkov. Število tako velikega kosmatinca kot zveri iz Rdeče kapice se je od leta 1990 močno povečalo ali bolje rečeno popravilo. Toda kmetje se pritožujejo, da sta se oba plenilca razširila na območja, kjer ju že stoletje ni bilo, denimo medved je zavzel že območje severne Primorske.

Po podatkih zavoda za gozdove in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) naj bi ob osamosvojitvi imeli 300 medvedov in kakih 10 do 15 volkov. Če jih takrat ne bi zavarovali, hja, to so naredili lovci, in ne kaki naravovarstveniki, bi postrelili in prepodili še tistih nekaj kožuharjev, ki so se zaradi svojega naravnega instinkta izogibali človeka od daleč, skriti v temne gozdove Kočevske in Notranjske.

Danes so velike zveri, divjad in ptice zavarovani z direktivami EU, medveda, volka in risa pa varujeta ministrstvo za kmetijstvo ter ministrstvo za okolje oziroma po novem kar vlada, ki je pred dobrim tednom sprejela odlok o odstrelu volka in medveda za leto 2017. Letos bomo tako po odloku poslali v večna lovišča 93 medvedov, okoli 20 jih bo poginilo na cestah, železnici ipd. In pa 10 volkov, kar vključuje vse načine odvzema iz narave; odstrel, ujetje, preselitev, povoz in kakršen koli drug razlog za izgubo posameznega volka.

O tem, koliko volkov ali medvedov lahko postrelimo, da ne bi prizadeli populacije vrste na območju Slovenije, na drugi strani pa preprečili povečevanje škode in števila napadov na drobnico, se vsako leto vname živahna razprava. Naravovarstveniki so seveda proti tako velikemu odstrelu, saj konflikti niso tako skrb zbujajoči, škoda pa po številkah pravzaprav zanemarljiva. Kmetje na drugi strani, ki redijo ovce ali živino na območju volka in medveda, pa so s predlogom precej manj zadovoljni, saj jim obe zverini lahko postavita življenje na glavo.

Vsaj 400 napadov medveda na leto

Kot nam je povedal Andrej Andoljšek z oddelka za gozdove in obnovljive vire KGZS, se je v zadnjem desetletju škoda na kmetijah zelo povečala.

Leta 2000 so pri medvedu zabeležili 180 škodnih primerov, država je takrat rejcem izplačala 52.000 evrov odškodnine.

A že leta 2005 je medved kar 809-krat zalomastil okoli čred in čebelnjakov, škode je bilo za 200.000 evrov.

Leta 2014 je kosmatinec napadel 597-krat in povzročil za 260.000 evrov škode. Naslednje leto pa so opisali 404 škodne primere, država je kmetom izplačala 160.000 evrov.

V zadnjem desetletju tako v povprečju naštejejo več kot 400 škodnih primerov zaradi medveda.

Leta 2010 so pooblaščeni ocenjevalci škode popisali 575 napadov volkov oziroma škodnih primerov, država je v povprečju oškodovanim kmetom izplačala 602 evra ali skupaj 346.000 evrov. Leta 2014 je bilo škodnih primerov 215, država je upravičencem izplačala slabih 132.000 evrov.

Število napadov in posledično velikost škode je odvisna od vremenskih razmer. Če je denimo rodno leto, ko je v gozdovih veliko žira, želoda in drugih gozdnih sadežev, medved manj hlača okoli čebelnjakov ali po pašnikih.

Vendar Andoljšek poudarja, da pri zvereh ni problem le prešteta oziroma ocenjena škoda: »Medved poleg napadov na drobnico povzroča škodo v sadovnjakih, v čebelnjakih, raztrga folijo na balah. Zlasti pa rejcu ali kmetu postavi vse na glavo.«

Kot so nam zaupali rejci na območjih volka, so ovce prestrašene, če začutijo volka v bližini. Če se zgodi pokol, kot se je denimo jeseni 2015 na kmetiji Evgenije in Marjana Kržiča s Pakega, ko so čez noč poklali vso čredo na pašniku, je ogenj v strehi. Evgenija je takrat povedala: »Eno so obrali čisto do kosti, trem janjcem so pregriznili vrat, eno so obgrizli, eni pa je uspelo pobegniti.«

Vse to se je dogajalo kakih 300 metrov od domačije. Toda štiri dni pozneje so volkovi napadli čredo sedmih brejih ovac Janeza Debevca iz Zabočeva pri Borovnici in jih šest pobili.

Opuščajo ovčerejo

Pri nekem drugem kmetu na Barju so volkovi snedli celo osla.

Takrat nam je vodja krajevne enote zavoda za gozdove na Vrhniki Janko Vidmar, sicer član LD Borovnica, povedal, da volkov na območju Borovnice in Ljubljanskega barja ni bilo vse od leta 1980, zato ljudje niso več navajeni zveri v bližini. 
A kaj to v praksi pomeni? »Nič dobrega,« poudarja Andoljšek. Samo na Kočevskem je zaradi napadov zveri opustilo ovčerejo kar veliko kmetov. V zadnjih letih se je število ovac na Kočevskem zmanjšalo s 5000 na 2000. Enako kmetje opuščajo ovčerejo na Krasu. Nekateri so zaradi subvencij čakali le da se izteče finančno obdobje 2007–2015, potem pa so ovce odpeljali iz hleva. In že tako zaraščeni Kras se še naprej zarašča.

Kmetje so v okviru KGZS že poleti ustanovili peticijo in začeli zbirati podpise za ureditev vprašanja velikih zveri. Med drugim zahtevajo, da se bi število velikih zveri postopoma vrnili na stanje leta 1990, ko ni bilo velikih težav, saj so bila območja volka in medveda ter območja kmetovanja bolj jasno ločena.

Kmetje so za leto 2017 po besedah Andoljška predlagali odstrel 120 medvedov, skupaj z 20 povoženimi ali kako drugače preminulimi, se pravi 140. Hkrati so predlagali odvzem 15 volkov. Pa seveda spet niso bili uslišani.

Gozdar Rok Černe z zavoda za gozdove pa je poudaril, da je v odloku predlagani odstrel za zdaj dokaj pošten kompromis med zahtevami naravovarstvenikov in kmetov na drugi strani. Poudarja pa, da se bi v primeru zmanjšanja staleža, denimo medvedov na 300 iz leta 1990, problemi kljub temu nadaljevali. Pa pustimo ob strani, da bi bili v hudem prekršku, če bi to naredili, EU pravila namreč v okviru ugodnega ohranitvenega stanja posamezne vrste velevajo, da populacija z ukrepi ne sme pasti pod tisto ob vstopu države v EU, Černe utemeljuje: »Poleg odstrela je treba narediti še kaj drugega, zlasti sodelovati in iskati rešitve, tu smo pa vsi skupaj šibki.«

Vendar se stvari s trenutno strategijo države ne bodo spremenile. Ovčerejec resda dobi za razmesarjenega jagnjeta od 75 do 100 evrov odškodnine. Za žrebeta od 300 do 1000 evrov, za osla 450 evrov, za mlado pitano govedo (500 kg) tudi do 1000 evrov in tako naprej. Sliši se lepo, vendar je s tem poplačana le osnovna škoda, ne pa posredna, ki jo povzroči napad volka na čredo, v kateri denimo ovce zvržejo jagnje, ostanejo brez mleka, ne gredo na pašnik ipd. Ta škoda je nekajkrat višja od osnovne, a te kmetu nihče ne poravna. In če se to zgodi dvakrat, trikrat, ni čudno, da obupa.