NA KOŽO

Padle avtoritete

Objavljeno 07. januar 2015 23.20 | Posodobljeno 07. januar 2015 23.21 | Piše: Andrej Predin

V vrtincu vsesplošne družbene krize so jo najbolje odnesli najbolj premožni.

Obraz sodobne družbe se je korenito spremenil. Zgodili so se siloviti obrati v razporeditvi vpliva, moralne avtoritete in socialnih mrež. Najbolj očiten je padec nekdanjih avtoritet, kot so učitelji, sodniki, policisti, duhovniki, novinarji in bankirji. Njihova diskreditacija je nujna posledica bohotenja neoliberalizma, predvsem očitna je diskreditacija novinarjev, ki so zaradi takšnih in drugačnih pritiskov prisiljeni k samocenzuri, saj esteblišment pričakuje, da bodo osrednji glasniki in podporniki globalnega trga kot edine resnice in neizogibnega dejstva, ki mu je podrejeno vse. Učitelji so morali pasti, saj je indoktrinacija najbolj učinkovita v fazi človekovega razvoja, sodniki so na udaru, ker so sposobni kaznovanja. Duhovniki kot moralne avtoritete so padli predvsem zaradi pogoltnosti in rigidnosti ustanove, ki ji ni uspelo ustaviti materialnih in mesenih apetitov določenih posameznikov. Tudi bankirji so izgubili precej ugleda spričo krize in slabega upravljanja vitalnih nacionalnih finančnih institucij. Omeniti velja tudi politike, ki so, vsaj pri nas, dokončno odpovedali in razgalili nezrelost, pomanjkanje vizije in popolno odsotnost občutka za odgovornost. V vrtincu vsesplošne družbene krize so jo pričakovano najbolje odnesli prav najbolj premožni, ki so svoje premoženje še povečali, medtem ko je država za nenasitnost prikoritnikov žrtvovala generacijo mladih. S padcem nekdanjih avtoritet postaja neizbežno, da se pojavijo nove. Trenutno so najbolj izpostavljeni posamezniki skrajnih stališč, ki svoj ugled gradijo na lastni mitologiji in novodobnem okultizmu. Mnenjski voditelji po principu krožnih vrat vstopajo in izstopajo iz sveta estrade, politike in kulturniških sfer. Njihova naloga je, da hujskajo, podtikajo in predvsem zganjajo hrup. Hrup je največji zaveznik kapitala, saj preglasi glasove razuma in kali družbeni substrat. S tem postane lov na resnico pravi izziv in vedno manj je posameznikov, ki jim je resnično do tega. Resnica ni hitra prehrana, ki bi nam jo lahko postregli blogerji, mnenjski voditelji na facebooku ali gobezdači s komercialnih programov. Za njo se je treba potruditi in jo rešiti nesnage proste izbire.

Deli s prijatelji