Padavine so rahlo popravile petmesečni padavinski deficit

Od 1. do 23. aprila je v večjem delu Slovenije pogosto deževalo. Največ padavin je bilo v severozahodni Sloveniji, količina dežja se je zmanjševala proti vzhodu, jugovzhodu in jugozahodu. Največ ga je padlo v Posočju, okrog 300 mm. Ponekod v višjeležečih predelih je padlo od 10 do 20 cm novega snega, ponekod se je dež mešal s sodro. V skrajnem severovzhodnem delu države je padlo do 60 mm dežja, najmanj na Obali in v skrajnem repu severovzhodne Slovenije, okrog 40 mm.

Reke bodo narasle

Zadnje padavine so delno popravile petmesečni padavinski deficit v večjem delu Slovenije, najbolj so se razmere popravile v severozahodnem in osrednjem delu. Najslabše je še vedno na Obali, kjer je padla le polovica dolgoletnih padavin.

Padavine aprila so v večjem delu države izboljšale hidrološke razmere površinskih voda. Ob napovedanih občasnih padavinah bo vodnatost rek v večjem delu države ostala običajna za ta letni čas, nekoliko bodo narasle tudi reke na Obali in v vzhodni Sloveniji. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države in na Obali.

Sv. Jurij

Sveti Jurij je bil vitez iz Kapadokije. Redkokaterega svetnika opisuje toliko legend. Krščanska legenda o njem temelji na poganskem izročilu o prihodu pomladi v deželo. Kot svetnik in mučenec je postal zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen je bil tudi za zavetnika mnogo naselij, pri nas recimo Pirana. Samo v Angliji so temu mučencu posvetili več kot 160 cerkva. Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Goduje 23. aprila.

Veliko je tudi vremenskih pregovorov, povezanih z njegovim godovanjem. Eden pomenljivih je Sveti Juri se rad razburi.

Rumeno kot regrat

Narava se je ob vlagi odzvala in na travnikih je masovno zacvetel regrat, ki je letos kljub toplemu vremenu v osrednji Sloveniji zacvetel nekaj dni prej, vendar v običajnih rokih. Navadni regrat (Taraxacum officinale) je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble. Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi in jih radi uživamo v prvih solatah. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca.

Podobno je tudi z olistanjem divjega kostanja, breze in bukve in tudi njihovim cvetenjem. Dolgoletni fenološki podatki so orodje pri primerjavah trenutnega fenološkega razvoja z razvojem v daljšem časovnem obdobju. Služijo nam lahko tudi pri vrednotenju medletnega nihanja in ugotavljanju možnih smernic.

Sezona alergij

Podatki o cvetenju alergogenih rastlin so pomembni tudi zaradi vse pogostejših alergij na cvetni prah. V drugi dekadi aprila je po nižinah srednje visoka obremenjenost zraka s cvetnim prahom hrasta, gabra in breze, cvetenje zadnje se širi tudi na višino okoli 600 m nad morjem. V zraku so tudi posamezna zrna javorja in oreha. V Primorju je koncentracija hrasta in malega jesena visoka, gabra in cipresovk nizka do srednje visoka, platane nizka, v zraku so posamezna zrna vrbe, breze, krišine, trav in oreha. Cveti tudi bor, a ta ne povzroča zdravstvenih težav. Napoved obremenjenosti zraka s cvetnim prahom je sestavljena v sodelovanju med Agencijo RS za okolje in Inštitutom za varovanje zdravja RS in ga lahko najdete na spletni strani Arsa pod biometeorološko napovedjo.

Napoved

Vikend je prinesel ohladitev in intenziven dež, ki je aprilski zalogi dodal še dodatnih 20 mm v Pomurju, Obali pa ni prinesel večjega dežja. Osrednja Slovenija je dobila več kot 30 mm, Posočje več kot 70 mm. Predpraznično vzdušje obeta, da bo v noči na sredo dež povsod ponehal, delno se bo zjasnilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastale bodo krajevne plohe. V četrtek bo precej jasno in topleje. Pihal bo jugozahodni veter.