Padalske izkušnje so jo rešile pred smrtjo

LJUBLJANA – »Iz noge mi je pogledala kost,« se prvih trenutkov po skorajda usodnem doskoku spominja najuspešnejša slovenska padalka vseh časov Irena Avbelj. Zgodilo se je 24. avgusta 2011 na evropskem prvenstvu v padalstvu v Kikindi, 11.093. skok v dolgoletni karieri vrhunske športnice pa je bil zanjo tudi zadnji.

Bala se je amputacije

Spominjala se je, da je skok potekal rutinirano, a tik pred pristankom se je zapletlo, saj naj bi odpovedale komande za pristajanje. »Približevala sem se kraju pristanka. Naredila sem zadnji zavoj in pri tem povečala hitrost. Krmilni ročki sem imela ves čas v rokah. Ob zmanjšanju vpadnega kota se je zmanjšala tudi hitrost in takrat, kaki dve sekundi pred pristankom, je treba potegniti za obe ročki hkrati. Potegnila sem in ni šlo. Nekaj se je tam zgoraj moralo zatakniti. Nisem mogla pogledati gor. To bi bilo tako, kot če bi Peter Prevc tik pred pristankom po poletu na velikanki gor pogledal. Ne bi šlo. Ni bilo časa. Od takrat sem se le še reševala. Hitrost je bila velika. Potisnila sem levo nogo naprej, da ne bi pristala na obeh, ker bi potem nastale notranje poškodbe in bi umrla.«

S hitrostjo okrog 60 kilometrov na uro je z levo nogo udarila ob tla. Preživela je, toda sledilo je maratonsko okrevanje, zaradi hudih poškodb noge in hrbtenice je za njo 18 operacij, na levi nogi se je pojavila tudi infekcija. »Morali so mi odstraniti pet centimetrov kosti v gležnju, potem pa so na nogo za deset mesecev namestili zunanji fiksator, s katerim so mi jo počasi podaljševali. Zdravniki so se bali, da bo potrebna amputacija, in to je bil zame res šok,« pravi 51-letna Avbljeva, ki je bila kot vrhunska športnica zaposlena na obrambnem ministrstvu (Mors). Od padca v Kikindi je bila na bolniški, oktobra predlani pa so jo po skoraj 23 letih službovanja na Morsu invalidsko upokojili.

Odvetnik Primož Krapenc, ki jo zastopa v postopku na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču, je prepričan: »Absolutno se je zgodilo med opravljanjem službe. Po ukazu delodajalca je odpotovala v Kikindo, kjer je morala opraviti eno svojih službenih dolžnosti. Ta civilna tekma je bila le ena na prireditvi, ki se je je Slovenska vojska udeležila z namenom promocije in prezentacije Slovenije ter seveda z namenom doseči čim boljši rezultat.«

V imenu Avbljeve je vložil odškodninsko tožbo proti državi oziroma Morsu zaradi nesreče pri delu (zaradi poškodb, izpada dohodka, stroškov zdravljenja in druge nematerialne škode), zahtevek pa naj bi doslej tudi zaradi obresti že precej narasel.

Država se upira plačilu

Avbljeva trdi, da bo zaradi poškodbe pri opravljanju svoje službe do konca življenja čutila posledice. Na podlagi zakona o delovnih razmerjih pa je za poškodbo pri delu odgovoren delodajalec. Na državnem pravobranilstvu se priznanju odškodninske odgovornosti upirajo, menijo namreč, da se je nesreča zgodila zaradi napake v ravnanju tožeče stranke, in to na civilnem tekmovanju, kamor naj padalcev ne bi poslala vojska, ampak Letalska zveza Slovenije. Avbljeva pa vztraja, da je v Srbiji tekmovala kot predstavnica Slovenske vojske. »Po činu sem bila stotnica, po funkciji poveljnica šolskega padalskega centra. Julija 2011 sem dobila ukaz o udeležbi na evropskem prvenstvu. Tam sem bila namestnica vodje reprezentance, vodja tekmovanja in tekmovalka.«

Postopek pred sodnikom delovnega sodišča Dušanom Medvedom se je sprevrgel v pravi maraton, pa čeprav je ta obe strani pozival, naj se poskušata dogovoriti. Toda večkratni poskusi poravnave so padli v vodo. »Sodnik pa je že na prvem naroku rekel, da odškodninski temelj ni sporen in da se je torej nesreča zgodila med opravljanjem dela oziroma službe,« je nad odločnostjo države oziroma Morsa, da ne priznata odškodninske odgovornosti, presenečen odvetnik Krapenc.

Na nadaljevanju sojenja so zaslišali sodnega izvedenca za medicino Mateja Cimermana v zvezi s poškodbami, ki jih je dobila Avbljeva, a bo ta moral dopolniti svoje mnenje. Postavili so tudi sodnega izvedenca finančne stroke, ki se bo opredelil do razlike pri plači Avbljeve v času od poškodbe do invalidske upokojitve, po tem obdobju pa do rente, ki naj bi ji pripadala do dne, ko bi imela izpolnjene pogoje za redno upokojitev. Za Avbljevo precej mučen proces se bo predvidoma nadaljeval novembra in se morda končno tudi zaključil.