PROPADANJE

Pada omet, pada cena

Objavljeno 12. december 2014 16.57 | Posodobljeno 11. december 2014 23.41 | Piše: Primož Rojc

Nekdanja vojašnica Trnovo v Ilirski Bistrici nezadržno propada.

Trnovska vojašnica na stari razglednici. Iz zbirke Primoža Rojca

Ko je Primorska pripadala fašistični Italiji, je bilo na tem ozemlju zgrajenih veliko vojaških in civilnih poslopij. Ilirska Bistrica je takrat postajala pomembno vojaško mesto, saj so Italijani nad starim mestnim jedrom sredi 20. let prejšnjega stoletja začeli graditi velik kompleks vojaških stavb, med letoma 1932 in 1934 pa so postavili še manjšega v Trnovem, ki je dobil ime Caserme 23o Artiglieria Capitano Trua.

Po drugi svetovni vojni je stavbe prevzela JLA, kompleks vojašnice Trnovo so razširili z garažami za tanke. Prav iz te vojašnice so se dan pred uradnim začetkom vojne za Slovenijo, 26. junija nekaj po 13. uri, začeli premiki dveh kolon tankovskih in motoriziranih enot JA, usmerjeni proti mejnima prehodoma Lipica in Krvavi Potok.

JLA je trnovske vojašnice zapustila oktobra 1991, Slovenska vojska pa jih ni nikoli zasedla. Velika večina zgradb je prešla v zasebne roke. Uredili so obrtno cono, bencinski servis, policijsko postajo in nov gasilski dom, velika stavba nekdanje vojašnice pa je leta 1992 postala center za begunce z vojnih območij ob razpadu Jugoslavije. V eni od zgradb je bila osnovna šola za bosanske otroke. Po zaprtju begunskega centra 1996. je bila nekdanja vojašnica prepuščena usodi in zbirateljem plemenitih kovin, ki so odnesli večino vrednih predmetov, tudi lepo kovano ograjo in veliko kovinsko kuhinjo, kupljeno s humanitarnimi sredstvi.

Poslopja s 5500 kvadratnimi metri tlorisne površine in pripadajočim zazidljivim zemljiščem (6906 kvadratnih metrov) je ministrstvo za obrambo na nedavni javni dražbi ponujalo za izklicno ceno 360.000 evrov, a razen dveh telefonskih klicev zanimanja ni bilo. Tokrat jih je Mors prodajal že šestič, prvič leta 2006, cena pa je do danes padla za skoraj 200.000 evrov. Stavba kljub klavrnemu videzu še kljubuje zobu času, tudi zaradi dobre gradnje, a dolgo ne bo zdržala. Poznavalci bistriškega nepremičninskega trga pa dvomijo o njeni uspešni prodaji in obnovi, čeprav je cena glede na kvadraturo stavbe in zemljišča smešna v primerjavi z okolico, saj nam izračun samo za zemljišče v središču obrtne cone poda ugodno ceno 50 evrov za kvadratni meter. A za obubožano bistriško gospodarstvo je tudi to preveč in stavba bo najverjetneje še naprej propadala. Da bi ministrstvo za obrambo poskrbelo za nujna sanacijska dela, pa je, sodeč po kupu propadajočih »vojaških« stanovanj in stavb, le utopična želja. 

Deli s prijatelji