NA EKS

Pa ne da je Janez Janša postal mehkužec?

Objavljeno 14. januar 2018 13.15 | Posodobljeno 14. januar 2018 13.15 | Piše: Gašper Lubej
Ključne besede: kolumna
Od najbolj izkušenega slovenskega politika res nisem pričakoval takšnega političnega amaterizma.
Pa ne da je Janez Janša postal mehkužec?
FOTO: Leon Vidic/delo
Od najbolj izkušenega slovenskega politika res nisem pričakoval takšnega političnega amaterizma.

Ah, niti z Janezom Janšo ni več tako, kot je bilo nekoč. Ne vem, ali je zaskrbljen tudi Milan Kučan. Da bi njegov bojni tovariš iz junaških osamosvojitvenih časov pomehkuženo kapituliral po borih treh dneh napadov dominantnih medijev? Upal bi si trditi, da takšnega Janeza Milan ne pozna.

Pa tako lepo je bilo še v torek. Dobri stari Janez Janša v svoji najboljši izdaji. Še Donald Trump bi bil zadovoljen s tako sofisticiranim in inteligentnim napadom na lažnive medije:

»Nova epizoda vaše zarukanosti. Spomnite se, kako se je moralo Delo za podobna natolcevanja javno opravičiti. Kredit je registriran in javno objavljen na Ajpesu. Izposojamo si tam, kjer so boljši pogoji,« je tvitnil Janez, Kranjski Janez, v odzivu na Večerovo razkritje o mladi in radodarni Dijani iz nam bratske Republike srbske. Za 32-letnico je 450.000 evrov posojila po dvoodstotni obrestni meri sitnica, kot bi rekli naši bratje, torej drobiž.

A vse, kar se je dogajalo potem, ni bil stari dobri Janez Janša. Iz letala je bilo mogoče videti, da brani neubranljivo. Tako neprepričljivega prvaka SDS res nisem vajen gledati. Vsakemu povprečno inteligentnemu bralcu, ki si je vzel dve minuti časa za branje 22. člena zakona o političnih strankah, je bilo jasno, da si je od fizične osebe mogoče izposoditi zgolj deset povprečnih plač v enem letu.

Janša, sicer skrbni bralec vseh mogočih dokumentov, pa nas je poskušal prepričati, da so mu pravniki v SDS pač tako svetovali in da bo že res, da je mogoče vzeli več kot 150.000 evrov posojila na leto, če notar nima nobenih pripomb.

Od najbolj izkušenega slovenskega politika res nisem pričakoval takšnega političnega amaterizma in nepredvidevanja posledic finančnega hazardiranja, ki ga je mogoče tako enostavno najti v javnih evidencah. Res je sicer, da se je Janša vsaj enkrat že zapletel v sumljive denarne posle, ki jih niti z najbolj domiselnimi razlagami ni bilo mogoče ubraniti. Njegova žena Urška je namreč pred leti v banko prinašala velike vsote gotovine in jo je njena sestrična, zaposlena na banki, polagala na svoj osebni račun in ne na račun zakoncev Janša.

Janševo najnovejšo kapitulacijo je bilo sicer slutiti že med branjenjem Dijaninega posojila, ko je nakazoval, da se bo umaknil in plačal kazen, če bodo ugotovili, da je kaj narobe. Včasih je trajalo mesece, da se je vodja opozicije umaknil iz podobnih zgodb. Zdaj je po treh dneh sporočil, da bo radodarni Dijani denar vrnil. Tokrat je bilo verjetno drugače tudi zato, ker je škoda prevelika, volitve, na katerih SDS brez sredinskih volivcev ne more zmagati z veliko razliko, pa so preblizu.

A zdi se mi, da je Janša izgubil racionalnost, ki jo je uspešno zaigral pred 14 leti, ko je po dolgi vladavini LDS zmagal na parlamentarnih volitvah. Zdi se mi, da kesanje zaradi zdajšnje hude politične napake ne bo trajalo dolgo.

Leta 2004 so imeli sredinski volivci poln kufer vseprisotne LDS, ki je ni več vodil politični lisjak Janez Drnovšek, ampak samovšečni in arogantni Tone Rop, ki nikoli ni bil premierski kaliber. Janša je predstavljal edino resno alternativo. Praviloma previdni slovenski volivci so tudi zaradi stabilnih ekonomskih razmer kupili lepo pološčenega vodjo opozicije, ki je načrtno gradil podobo bolj umirjenega voditelja.

Tudi zdaj gospodarstvo cveti, a zdi se, da so razmere precej drugačne kot pred 14 leti. SMC, ki se ji sicer ne piše nič dobrega, je na oblasti štiri leta, ne 12, z vstopom Marjana Šarca v nacionalno politiko pa SDS ni edina alternativa. Predvsem pa se zdi, da se Janša ne more upreti trumpovskemu načinu vodenja politike.

Ne pričakujem torej, da bi ostali brez edine stalnice slovenske politične scene – bojno razpoloženega Janeza, Kranjskega Janeza. Zdi se mi tudi, da ni potrebe, da bi bil Milan Kučan zaskrbljen, da bi njegov bojni tovariš iz junaških osamosvojitvenih časov pomehkuženo podpisal še katero kapitulacijo zgolj po treh dneh.

Še šest mesecev je do volitev. Takrat bomo dokončno videli, ali bo z Janezom Janšo spet tako, kot je bilo nekoč.

Deli s prijetelji