LJUBLJANA – V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo na negativne posledice sive ekonomije v Sloveniji, ki jih občutijo zlasti obrtna, mikro in mala podjetja, saj nelegalno opravljanje nekaterih dejavnosti zanje pomeni nelojalno konkurenco. Obseg sive ekonomije v Sloveniji se v zadnjem desetletju giba med 27 in 29 odstotki BDP, kar pomeni približno 10 milijard evrov neevidentiranega prometa letno. Z vstopom Hrvaške v EU se utegnejo te številke še povečati.
Siva ekonomija se bo z vstop Hrvaške v EU povečala?
»V Sloveniji se v zadnjem obdobju soočamo tudi s pojavom sive ekonomije zaradi podjetij, ki trajno ali občasno opravljajo storitve v Sloveniji – gre za podjetja iz držav EU. Zagotovo lahko pričakujemo, da se bo prihodnje leto ta negativni pojav še povečal, ko bo sosednja Hrvaška postala polnopravna članica EU,« na nerešeno problematiko sive ekonomije opozarja Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja OZS. »Nelojalno konkurenco v Sloveniji občutijo predvsem v Prekmurju in na Štajerskem, kjer se zlasti na področju gradbeništva in zaključnih gradbenih del ubadajo s pritiski zaradi cenejše delovne sile iz Madžarske in Slovaške,« piše v sporočilu za javnost.
Prav tako OZS državo opozarja, da področje stalnega ali občasnega opravljanja storitev v Sloveniji ni zakonsko urejeno tako kot v nekaterih sosednjih državah, denimo v Avstriji in Nemčiji, in predlaga, da se tudi pri nas uredi na podoben način.
Katere so rešitve
Bistvenega zmanjšanja obsega sive ekonomije ni mogoče doseči samo z enim ukrepom ali s parcialnimi ukrepi, temveč je to področje treba urejati sistemsko, pravijo na OZS. Poleg zgoraj navedenih predlogov lahko na zmanjšanje sive ekonomije bistveno vplivajo tudi spremembe na trgu dela, davčnem področju in pri plačilni (ne)disciplini. Pri zmanjšanju obsega sive ekonomije imajo pomembno vlogo tudi potrošniki, ki se odločijo, ali bodo izbrali cenejšega ponudnika na črnem trgu ali profesionalnega ponudnika, obrtnika, ki jim bo po opravljeni storitvi izstavil račun.
OZS je v zvezi s tem vprašanjem ministrstvu za finance že leta 2010 predlagal ukrep »vsak račun šteje«, ki je predvideval, da bi vsak potrošnik shranjeval račune. Prepričani so namreč, da je eno od učinkovitih orodij zoper sivo ekonomijo tudi to, da državljani za vsako blago in storitev zahtevajo račun, država pa jih mora potem nagraditi s priznanjem dohodninske olajšave.
