JEZERSKO – Ovčarski bal na Jezerskem je najstarejša slovenska etnografska prireditev, ki jo vsako leto organizirajo drugo nedeljo v avgustu, na njej pa prikažejo prigon ovc s planin v dolino. Seveda poskrbijo tudi za tradicionalno hrano in glasbeno popestritev.
Glavni organizator 59. Ovčarskega bala je Gostišče ob Planšarskem jezeru v sodelovanju s Turističnim društvom Jezersko, Kulturno-umetniškim društvom Jezersko, Društvom rejcev ovc solčavske pasme Jezersko in Prostovoljnim gasilskim društvom Jezersko. »Letos se program ni dosti spreminjal od prejšnjih let. Pazimo pa, da so stojnice čim bolj slovenske z domačimi izdelki,« je povedal Aleš Petek iz Gostišča ob Planšarskem jezeru. V lepem sončnem, a ne prevročem vremenu si je prireditev ogledalo okoli 12.000 ljudi. Obiskovalci so prišli z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine.
Ovca tudi v grbu
Scenarij za ovčarski bal je okoli leta 1955 napisal domačin, že pokojni Venčeslav Krč, uprizarja pa stare običaje ob jesenskem prigonu drobnice v dolino. Jezerski ovčarji so odšli na planino okoli svetega Petra, to je okrog 29. junija. Običaj je bil, da je gospodinja pred odhodom na planino ovčjo čredo poškropila z žegnano vodo, pastir pa je rekel: »Bog nam dej gosto trav'co rast, sveta Neža pa naj nam pomaga jarce past'.« Jezersko, ki je od leta 1850 znano po vzreji avtohtone pasme jezersko-solčavskih ovc, ima ovco tudi v občinskem grbu.
Prireditev ima zato velik pomen pri ohranjanju tradicije. Kot je povedal Milan Milošič, glavni organizator Ovčarskega bala in lastnik gostišča ob Planšarskem jezeru, je glavni namen prireditve, da stari običaji ne bi šli v pozabo.
V teh dneh se na planinah v okolici Jezerskega pase še okoli 350 ovac.
»V teh dneh se na planinah v okolici Jezerskega pase še okoli 350 ovac,« pravi Janez Smrtnik, po domače Kovkov, eden največjih rejcev ovc na Jezerskem, in dodaja, da jih je danes na planinah bolj malo, večina jih je na pašnikih okrog doma, pred desetletji, ko so domačini večinoma živeli od ovčereje, pa jih je bilo na Solčavskem in na jezerskih planinah še na tisoče. Volna je imela v tistih časih velik pomen za domačo preskrbo z oblačili in bila skromen, vendar pomemben vir zaslužka domačinov.
Prikazali stare običaje
Na osrednjem prizorišču ob Planšarskem jezeru so prikazali stare običaje, ki jim še posebno pristnost dajejo stara jezerska govorica in oblačila iz tistih časov. Jezerski gruntar Jože Meglič z družino je pričakal planšarje, ki so čez poletje pasli ovce na visokogorskih pašnikih, majerico, ki jim je tam kuhala in stregla, ter lovca, ki je ovce varoval pred zvermi. Ob njihovem pomenku smo spoznavali, kako so živeli naši predniki. Boštjan Tepina, ki je v igri igral lovca je povedal, da je najbolj aktualna zgodba o srečanju z medvedom.
Po prihodu v dolino so ovce zaprli v ogrado, kjer so počakale na striženje. Prikaz striženja je za obiskovalce eden najzanimivejših, letos sta se dela vešče lotila zakonca Evelin in Janez Smrtnik. Videli smo tudi postopek pridobivanja ovčje volne, od krtačenja in predenja do končnega pletenja nogavic: Franci Polajnar je prikazal krtačenja volne, cvirnala jo je in na kolovratu predla Mija Murovec, pletenje nogavic in drugih volnenih izdelkov sta prikazali Lonca Šavs in Sabina Karničar. Program sta domiselno povezovala Jezerjana Maja Markič in Primož Šenk.
Okusne jezerske jedi
Organizatorji so z domačimi jedmi, tradicionalno pripravljenimi na odprtem ognjišču, poskrbeli, da obiskovalci niso bili lačni. Pekli so jagenjčke in odojke, bolj vegetarijansko usmerjeni jedci pa so poskušali ovčji, kozji in kravji sir različnih slovenskih sirarjev. Domačini so poskrbeli še za značilne tradicionalne jedi, kot so masunjek, kislo mleko, klobase, ajdovi žganci in kislo zelje, kar je na tovrstnih prireditvah že prava redkost, vse pa so skuhali na odprtem ognju.
Kot sta povedala domačina z Jezerskega Robi Kaštrun in Tihomir Mirčič Rebolj, sta letos kuhala koroške ajdove žgance, v drugem loncu pa masunjek. Prazničnost dogodka so ponazorili s sveže ocvrtimi flancati, kakršne so dobili pastirji, ki so prišli jeseni v dolino. Sabina Karničar je s svojo ekipo skrbela, da so bili ves čas sveže pripravljeni, obiskovalci pa so si lahko ogledali, kako poteka priprava. Dobro založena je bila tudi jezerska tržnica, na kateri so obiskovalci lahko kupili jezerske dobrote in izdelke lokalnih pridelovalcev, med drugim filcane izdelke, divjačinske klobase in salame.
Seveda takšna prireditev ne more miniti brez tradicionalne slovenske narodno-zabavne glasbe. Za prijetno razpoloženje so ob Planšarskem jezeru poskrbeli Jezerski harmonikarji, Folklorna skupina Preddvor in Ognjeni muzikanti.
Jezersko-solčavska ovca je ena od naših slovenskih avtohtonih pasem. Ime je dobila po krajih Jezersko in Solčava, kjer je bila reja najbolj množična. Odlično rejsko delo v teh krajih kažejo tudi odlikovanja z mednarodnih razstav živine v Parizu v drugi polovici 19. stoletja. Tako je postala jezersko-solčavska ovca znana tudi zunaj kraja nastanka, naše plemenske ovne so kupovali rejci s Tirolskega in Bavarskega. Jezerska ovca je bela, okoli oči pa ima značilno črno solzico. |
