Otroci niso zbiralnica všečkov

Družabna omrežja – le kdo jih danes ne uporablja! Všečke in odzive zbira staro in mlado. Zdi se, da je objavljanje popolnih fotografij postalo tekmovanje v tem, kdo bo zbral več všečkov. Ob pregledovanju objav naših virtualnih prijateljev lahko že z bežnim preletom ugotovimo, da številni ne razmišljajo preveč, kaj objavijo. Predvsem starši so tisti, ki v zanosu in ponosu mnogokrat prehitro objavijo fotografijo svojega malčka, ki je prvič sedel na kahlico, se prvič okopal, popackal s hrano do ušes ali kaj podobnega. Danes ljubke in smešne fotografije, ki se znajdejo na spletu, pa se lahko za tega otroka čez nekaj let spremenijo v pravo nočno moro. In prav temu smo bili pred kratkim priča v sosednji Avstriji, kjer 18-letno dekle zaradi takšnih objav na facebooku toži svoje starše.

Da bi se to lahko kaj kmalu zgodilo tudi v Sloveniji, je prepričan specialni pedagog, strokovnjak za vzgojo Marko Juhant. »Glede na to, da imajo otroci obilo izkušenj s tem, kako starši tekajo okoli pravnikov, se bo to gotovo zgodilo tudi pri nas. Starejši najstniki hočejo dokazati svoj prav, in to je ena izmed poti, da to storijo. In imajo prav. Če je otroka sram, je treba te posnetke takoj umakniti,« je prepričan Juhant. V avstrijskem primeru se je družina znašla na sodišču zato, ker oče in hči nista našla soglasja. On vztraja, da so njene fotografije njegova last, zato lahko z njimi počne, kar ga je volja. In prav na to je opozoril tudi Juhant. »Starši imajo občutek, da so otroci njihova last, da lahko z njimi počnejo, kar hočejo. Ker je to njihova lastnina, se tako divje tudi odzivajo, ko hočejo o njej odločati drugi, denimo učitelji. Če potegnemo črto, so njihovi odzivi povsem nerazumni,« meni Juhant.

Všečki kot obsesija

»Če otrok zaradi objave občuti neko stisko, sram, in je starši nočejo umakniti, tako kot se je zgodilo v Avstriji, ni to nič drugega kot dobro staro nasilje,« je prepričan Juhant, ki dodaja, da gre tu za zlorabo starševskega položaja. Meni, da bi morale pristojne službe v takšnih primerih starše resno opozoriti, toda smisla spreminjanja zakonodaje v Sloveniji ne vidi, ker da pri nas te stvari ne delujejo tako, kot bi morale.

Zbiranje všečkov in objavljanje na različnih omrežjih je pri mnogih postala prava obsesija, potreba, ki jo morajo potešiti. »Če bi na družabnih omrežjih ukinili všečkanje, je konec vsega. To je edini način, s katerim v dveh minutah dobiš potrditev, da si nekaj dobrega naredil, da si nekomu zanimiv, da te je opazil, da sploh obstajaš...«. Juhant še izpostavi, da gre v primeru otrok še za drugo posebnost, ki se je ne zavedamo: »Pol otroka sem jaz. To je moja dediščina, moj genetski material.«

Otroka je treba poslušati

Objavljanje fotografij na spletu ima lahko za otroka tudi dolgoročne posledice. Še posebno občutljivo je obdobje, ko otrok preide v najstniška leta, ko lahko vrstniki z nekaj kliki pridejo do podatkov o drugih. »Tukaj so hormoni, milijon vprašanj, odgovorov pa ni. Vse tehnološke možnosti so odprte, in če pri tem sodelujejo še starši, je to pravi recept za polomijo.« Zaradi fotografij, ki so bile pred nekaj leti še simpatične, jih postane sram – strah, da jih ljudje ne bodo imeli več radi, ko bodo spoznali, kakšni so v resnici. »Če je otroka sram, se začne skrivati. In danes je tako, da gredo hitro v skrajnosti, ker niso deležni tople in zahtevne vzgoje. Ali so deležni ene ali druge. Danes prave kombinacije ni, zato se otrok ustraši. Umakne se vase, zato ima lahko hude težave sam s sabo. Ker so kot otroci doživeli šikaniranje in podobne stvari, imajo težave tudi v odrasli dobi.« Juhant poudarja, da mogoče starši tega ne dojemajo kot nekaj posebnega, a če otrok reče, da nekaj ni v redu, je treba poslušati, kako on to doživlja. »To je tako, kot če nekoga počohljate po hrbtu pa reče: 'Joj, kako prija,' dve minuti pozneje pa bo rekel: 'Ej, to me pa že moti, nehaj.' In takrat je treba nehati.«  

Internet prinaša veliko pasti

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer pravi, da je težko napovedati, ali bo lahko danes rojeni otrok bolj prikrajšan in prizadet po svoji polnoletnosti zato, ker bodo starši objavljali njegove fotografije in druge osebne podatke, ali pa bi dejansko lahko večje posledice čutil posameznik brez digitalne zgodovine, saj bi ga to lahko izključevalo iz njegovega socialnega okolja. Opozorila je, da se že danes dogaja, da imajo posamezniki, ki imajo ustrezno urejen spletni profil, več možnosti za uspeh, saj jih lahko delodajalec preveri. »Vsekakor menimo, da internet prinaša veliko, tudi še neznanih nevarnosti, zato bi morali biti starši pri objavljanju fotografij in drugih osebnih podatkov otrok še posebno zadržani, zlasti če za takšno objavo nimajo soglasja otroka oziroma otrok temu izrecno nasprotuje.«