ŠKOFJA VAS, CELJE – Državna cesta, ki iz severnega celjskega stanovanjsko-poslovnega naselja Hudinja pelje do Škofje vasi, ki je skrajni severni zaselek v Mestni občini Celje (MOC), velja za eno najnevarnejših v tem delu države. Problematičen je zlasti skoraj kilometer dolg odsek med Šmarjeto in Škofjo vasjo, kajti leta 2002 obnovljena prometnica ne ustreza sodobnim standardom, saj nima pločnika in kolesarske steze, zato so zaradi naraščajoče gostote prometa pešci in kolesarji vse bolj ogroženi, saj za svojo pot lahko uporabljajo zgolj rob cestišča. Da je težava še večja, se na njem največkrat znajdejo šolarji, ki so nevarnostim še posebno izpostavljeni pozimi, ko jim še tistih nekaj centimetrov cestnega roba odvzame nakopičen sneg.
V preteklosti je bilo veliko smrtnih nesreč, v zadnjih letih se je stanje le nekolikanj izboljšalo. Krajani in starši šolarjev že 30 let prosijo za pločnik in so v tem pogledu gotovo v slovenskem vrhu. Doslej so bili uslišani samo na projektni ravni, v praksi pa je položaj vse od leta 1985, ko je bil objavljen zazidalni načrt, ostal enak, le da se je gostota prometa zaradi bližine avtocestnega priključka in okoliških poslovnih con po nekaterih podatkih povečala že na 25.000 vozil na dan. Krajani so podpisovali številne peticije, pred šestimi leti so pripravili celo protestni shod, ki pa ni dosegel namena. Polna ušesa imajo izgovorov o nepristojnosti občine na državni cesti, težav pri odkupu zemljišč, pomanjkanju denarja in podobno.
V prvo vrsto so postavili skrb za osnovnošolce iz Škofje vasi, Prekorja in Šmarjete, ki obiskujejo OŠ Hudinjo. Teh je letos 84. Med Hudinjo in Prekorjami so to šolsko leto sicer uredili poseben avtobusni prevoz in pred nevarnostjo obvarovali 30 učencev, a ne vedno, saj se vozni red največkrat ne sovpada s šolskimi obveznostmi in interesnimi dejavnostmi. »Starši so vseskozi opozarjali na prometno varnost. Zaradi gostega prometa je cesta med Celjem in Vojnikom danes še nevarnejša, saj nima pločnika in kolesarske poti. V tem delu je bilo že veliko prometnih nesreč z udeležbo pešcev, tudi smrtnih. Na pogoste nevarne situacije nas starši še vedno vsak dan opozarjajo. Pobude in zahteve za gradnjo pločnika sta obravnavala sveta staršev in zavoda, vprašanja smo večkrat naslovili na MOC, nazadnje na začetku tega šolskega leta,« je pojasnil ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk.
Projekt zastal
Ravnatelj sicer priznava napore in zasluge občine pri zagotavljanju prevozov – učencem iz Škofje vasi so zagotovili vozovnice za redne avtobusne proge –, a do postajališča morajo še vedno po nevarnem odseku, medtem ko njihovi sošolci iz Šmarjete resda imajo pločnik, a je ta preozek in tako zdelan, da je hoja po njem še bolj nevarna, kot če ga sploh ne bi bilo.
Poglavitni problem pri tem, da je projekt graditve pločnika obstal, večina vidi v pridobivanju zemljišč, ki jih direkcija za ceste ni mogla pridobiti sporazumno. V igri se je pojavila nova opcija – povezovalna pot v zaledju, ki bi vodila čez avtocesto skozi Prekorje proti Škofji vasi. A pri obeh različicah je vprašljivo financiranje naložbe (njena višina ni znana), kar pove tudi celjski mestni svetnik Branko Verdev, nekdanji predsednik Krajevne skupnosti Škofja vas. »Gre za stik občine in države. Cesta je državna, zaledna pa bi bila občinska. Poznam podatek, da je občina formalno pridobila potrebna zemljišča ob Mariborski cesti, a ni denarja za odkup. Če nimaš odstopnih izjav lastnikov, ne moreš niti začeti. Naše akcije smo peljali povsod, saj me kot domačina zelo žuli ta problem, zato sem letos ponovno pritisnil na občino. Letos naj bi že pridobili projektno dokumentacijo, pločnik bomo poskusili stiščati v proračun, a tudi če nam uspe, ni rečeno, da ga bomo res dobili.« Verdev tamkajšnje prometne razmere še vedno vidi kot zelo problematične in je bolj naklonjen zaledni poti, četudi bo ta šolarjem podaljšala pot in bodo nemara zategadelj tudi kaj bentili. »Je pač tako, da če so vsi mestni svetniki iz mesta, se ne menijo za težave Škofje vasi. Morda je projekt tudi zato miroval toliko let, a občina v zadnjem času gotovo ima posluh.«
Z Oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri MOC pojasnjujejo, da so se lani in letos spet aktivno lotili iskanja rešitev za varno pot pešcev na tej relaciji. »Ker je bila predvidena rekonstrukcija državne ceste, MOC pa bi se pridružila z izvedbo pločnika, smo načrte zaradi nepridobljenih zemljišč do nadaljnjega opustili in začeli iskati možnosti zaledne poti. Izdelano imamo idejno zasnovo, a smo zaradi nesoglasij lastnikov zemljišč tudi to lani opustili. Po nam znanih podatkih so zemljišča zdaj pridobljena, zato se bomo projekta lotili ne glede na to, ali bo država sanirala regionalno cesto. Žal je letošnji proračun močno okrnjen, prizadevamo si, da bi aktivnosti nadaljevali takoj na začetku prihodnjega leta.« A tudi če bo šlo vse po načrtih, bodo Škofljani kmalu trčili ob podoben problem, saj se skoraj enake težave porajajo tudi naprej v smeri proti sosednji občini Vojnik.
Črna statistika
Na Policijski upravi Celje so zadovoljni s statističnimi podatki za sporni cestni odsek, vendar tudi sami svarijo, da je nujno treba poskrbeti za pešce in kolesarje, četudi bodo zato morali do Škofje vasi in nazaj po daljši poti, ki pa bo bistveno bolj varna. Od leta 1985 do začetka tega leta je odsek zahteval 40 smrtnih žrtev, med njimi je bilo 25 pešcev, vendar se je po letu 2000 smrtno ponesrečil le eden. So pa v tem obdobju našteli 559 prometnih nesreč, šest ljudi se je pri tem huje ranilo. Izboljšanje pripisujejo predvsem večji ozaveščenosti udeležencev v prometu. Policisti dodajajo še podatek o povprečnem letnem dnevnem prometu na precej daljšem odseku med Višnjo vasjo in Celjem, zato je podatek lahko tudi zavajujoč. Na števnem mestu v Vojniku so predlani zabeležili 14.085 vozil, kar je celo skoraj odstotek manj kot leto prej.
