Otok pri Cerknici je kot dvoživka. Enkrat je kopno, drugič pravi otok, ki ga z vseh strani obdaja Cerkniško jezero. Preobrazba Otoka v pravi otok se je z močnim deževjem začela te dni. Vasica je bila nekoč prestolnica pokrajine, ki jo zaznamuje Cerkniško jezero. Nastala je pred letom 1468, dolgo, do leta 1907, so vaščani potovali v osem kilometrov oddaljeno Cerknico le s čolnom. Leta 1866 je vas štela 126 duš, danes jih tam živi manj kot 30.
Otočani so v mnogo pogledih nekaj posebnega, skupnost, ki ji v Sloveniji ni para. Za vas je značilno, da ima večina družin že skoraj 200 let priimek Mulec. Njegov nastanek sega v obdobje, ko je imel graščak iz Šteberka pri Lipsenju na Otoku ljubico Jero. Rodilo se jima je sedem sinov, vsakemu je postavil svojo hišo …
Le ščuka je riba
Prebivalci so od nekdaj živeli od ribolova in lova. Kot pripoveduje Iva Mulec, po domače Pri T'gurajna (Pri Gornjih), se ne more načuditi, ko skozi današnje oči gleda, kako so živeli njeni predniki. Prastara mama Reza je ribe, ki jih je nalovil njen mož ribič, nosila prodajat v Dolenjo vas h Klammerju. Skoraj deset kilometrov daleč. Na glavo je dala svitek, mož pa ji je nanj naložil težek škaf, poln vode in živih rib. Pa ne katerih koli. Še danes z ribo poimenujejo le ščuko. Druge vrste, Valvazor poroča o treh, poleg ščuk še linje in menke, niso ribe. So drugorazredne jezerske živali. Reza, vse dokler ni prišla h Klammerju, ni mogla postaviti škafa na tla in si odpočiti. Bil je pretežak, da bi si ga lahko sama spet dala na glavo. Tudi Ivina stara mama je morala za zaslužek veliko prehoditi in pretrpeti. Peš je potovala v Trst prodajat ptiče drešlne, ki so jih nalovili njeni bratje. Ponujala jih je na trgu, Italijani pa so jih radi kupovali za hrano. Vsaka Otočanka je morala znati tudi veslati.
Pri Ivi sta še dve veliki zanimivosti. Tu raste najdebelejša lipa na Notranjskem, ima pa tudi edino še ohranjeno posebno shrambo za krompir. V kamniti shrambi, imenovali so jo jamnca, so nekoč čez zimo hranili krompir. Del je pod zemljo, polkrožna, obokana streha pa nad njo. Imela je lesena vrata, na obok pa so za boljšo izolacijo še dodatno naložili kravino – jezersko travo. Shramba je bila videti kot kopica sena, zato so zaradi lepšega videza vrata obložili – obokali z bikom, jezerskim bičevjem. Ivi je žal, da prostor postopoma propada.
Kontrabant je cvetel
Ivo zanima kulturna dediščina in hrani tudi staro originalno fotografijo poroke na čolnih. Prikazuje, kako so Otočani dva drevaka povezali z deskami in naredili leseno ploščad, na katero so vkrcali voz parizer z nevestino doto, godce, svate in mladoporočenca. S to plavajočo ploščadjo so se vsi skupaj odpeljali na nevestin novi dom. Vaščani so bili od nekdaj zelo iznajdljivi in se niso kaj dosti menili za zakonske postave. Niso jih znali le obiti, tudi drugih zadev so se domislili. Za pot z otoka in nazaj so uporabljali hodulje, da pa ne bi do čebelnjakov prišle mravlje, so jih postavljali na noge v vdolbine, kjer je bila voda.
Po vzoru Martina Krpana so se ukvarjali tudi s kontrabantom in divjim lovom. Kontrabant je cvetel predvsem med obema vojnama. Meja z Italijo je potekala po grebenu Javornikov, zelo blizu Otoka. Za kontrabantarje, ki so švercali konje, vole, tobak in drugo, je bil Otok zadnja postaja tostran meje. Domačini so jih nahranili in napili ter poskrbeli za živali. To je bilo obdobje velikih pohodov čez mejo z dobro organizacijo, v kateri so sodelovali opazovalci, obveščevalci, podkupovalci in podkupljeni stražniki in cariniki. Konjem, ki so jih Italijani potem radi jedli, so pred mejo sneli podkve, gobce pa zamašili. Veliko takšnih in podobnih zgodb še danes kroži po vaseh, ki obdajajo Cerkniško jezero.
Otok v njem pa bo postal pravi turistični biser šele takrat, ko bodo preselili žagarsko industrijo ter se organizirali kot turistična vas, o čemer so se že pogovarjali in za kar imajo lepe naravne in etnološke možnosti.
Slovenski otoki
Morskih otokov nimamo več, do 19. stoletja sta bila to Koper in Izola – italijansko pomeni otok. Tako ni čudno, da so se pojavile pobude o izgradnji umetnega otoka pred Izolo. Leta 2005 se je pojavil predlog za nov umetni otok v obliki delfina, leta 2009 celo za tri otoke.
Rečne otoke imamo štiri: Kostanjevica in Otočec na Krki, Mariborski otok na Dravi ter Otok ljubezni na Muri.
Ob naraslih vodah del kopnega postane otok. To sta Komin, otok in vas na Ljubljanskem barju, in Jakovški hrib, otoček na Planinskem polju. Iz Cerkniškega jezera se dvigneta še dva: Mala Gorica v Jamskem zalivu ter Velika Gorica (Goričica).
