LJUBLJANA – Minilo je že pet let, odkar so se začela dela v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Vladna komisija za reševanje vprašanj glede prikritih grobišč je namreč leta 2008 na predlog uglednega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca v program predvidenih raziskav vključila tudi raziskavo prikritega morišča in grobišča v rovu sv. Barbare. Res je tudi, da je šele prva Janševa vlada sprejela odločitev, da se dela tam lahko začnejo.
Ob peti obletnici se je s posebno izjavo za javnost oglasil zgodovinar, nekdanji direktor Arhiva Republike Slovenije, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj glede prikritih grobišč, Jože Dežman.
Ta nas spomni, da je rudarskim strokovnjakom Rudnika Trbovlje-Hrastnik svojčas po vseh birokratskih zagatah in ovirah zadevo uspelo rešiti tako, da so preboj prve od enajstih pregrad (avgusta 2008) izvedli kar kot reševalno akcijo. Od takrat je dela vodil Gorazd Hafner, pomembna pa je bila tudi pomoč Ivana Kende.
No, tudi Matjaž Guček, celjski preiskovalni sodnik, je s svojimi odredbami odločilno pripomogel k temu, da so lahko kriminalisti in raziskovalci Inštituta za sodno medicino raziskali skupino 432 delno mumificiranih trupel v vodoravnem rovu in najmanj 346 v petih metrih navpičnega jaška. Potem se je prekop posmrtnih ostankov (pričakovano?) ustavil: »Če je 48 m globoki jašek poln posmrtnih ostankov do dna, je v njem še več kot dva tisoč trupel.« »V Pahorjevi vladi so prevladali tisti, ki so hoteli žrtve zapreti nazaj v rov sv. Barbare oziroma jih pustiti tam nepokopane. Če je bilo hranjenje posmrtnih ostankov v plastičnih gajbicah v provizorični kostnici nekaj časa še sprejemljivo, saj procesi razkroja še niso bili zaključeni, pa danes to nespodobno stanje povzroča nova in nova zgražanja. Upravičeno!« nadaljuje Dežman. Res pa je tudi, da je vlada Boruta Pahorja odobrila prenos sredstev za nadaljevanje del v rovu sv. Barbare na Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS). Točko, ki je govorila o tem prenosu, je na dnevni red takrat uvrstila zdajšnja premierka mag. Alenka Bratušek v imenu finančnega ministrstva. In kdaj bo politika znova pokazala bolj pietetni odnos do žrtev zavrženih zunajsodnih zločinov? Tega v tem hipu nihče ne ve.
Pahorjeva pobuda in potem nič
Na pobudo predsednika države Boruta Pahorja je bil dne 8. oktobra lani sklican sestanek vladne komisije, na katerem je sodeloval prvi in tudi (v imenu vlade) ministrica za dela dr. Anja Kopač Mrak. V skladu z dogovorom, sprejetim na tem sestanku, je komisija potem pripravila več sklepov o problematiki nadaljnjega urejanja Hude Jame. Potrdila jih je na seji 21. oktobra lani ter o tem obvestila tudi varuhinjo človekovih pravic in parlamentarno komisijo za peticije. Na te sklepe se vlada do danes še ni odzvala. Čeprav so bile v primeru žrtev iz rova sv. Barbare kršene pravice tako mrtvim kot njihovih sorodnikom.
