TRŽIČ – V mestnem jedru gorenjskega mesteca Tržič stoji gostilna Sluga, kjer ga pričakam. Ko pride izza ovinka, se takoj spomnim na njegov simpatični lik iz priljubljene nanizanke TV Dober dan. A Miran Podrepnik in igralec Konrad Pižorn - Kondi v resnici nimata veliko skupnega. Slednji je namreč, to priznava sam, veliko preveč naiven, morda tudi prepošten za ta sodobni, kapitalistični svet.
»Čudno je to, a ne, ko se komedijant spravi v takšno žalostno godljo,« mi reče, ko odklepa vrata gostilne. Velik prostor, ki je skrbno pospravljen, mize, ki se lepo skladajo s klopmi in stoli, lestenci v modni črni barvi in leseni lestenci na stropih dajejo občutek, da je lokal v obratovanju. A resnica je drugačna.
Z upravo na 0,3
»Moja žena je gostinka, dolga leta je imela v najemu gostinski obrat v škofjeloški Nami. In sva si rekla: 'Brez zveze, da se midva s temi najemi zajebavava, bolje je vzeti kredit, ki ga bova odplačevala, pa bo vsaj nekaj najinega.' Januarja 2005 sva tako izvedela za nepremičnino v Tržiču, ki jo je prodajal Samo Kunaver, lastnik trzinskega Avtomarketa. Kunaver je bil dolžnik Hypo Leasinga, tako da je bila prava lastnica objekta pravzaprav banka,« svojo zgodbo začne pripovedovati vidno utrujeni Pižorn.
On na psihiatriji, ona na štrik! Kondi Pižorn se je februarja 2013, ko so na Hypo Leasingu zavrnili prošnje za pridobitev uporabnega dovoljenja, odločil za gladovni štrajk. Zadeva se je pozneje sicer razrešila, njega pa so poslali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Begunje, katere direktor je bil Damijan Perne, mister Smith iz TV Dober dan, torej Kondijev igralski kolega. »Si lahko kar predstavljate, kako mi je bilo,« pravi Kondi. |
Kunaver je objekt prodajal za 49 milijonov tolarjev, a ker je bila stavba v popolnem razsulu, je Pižornova agencija Tik-tak v letu in pol pogajanj zbila ceno na 25 milijonov tolarjev, torej približno 100.000 evrov. Nakup je bil opravljen junija 2006. »Že decembra istega leta pa smo na vrata prvič dobili tedanjo kranjsko inšpektorico Ireno Bidovec, ki je umrla pred nekaj dnevi. Povedala nam je, da na objektu ne smemo izvajati kakršnih koli del, saj nimamo gradbenega dovoljena. Seveda sem takoj šel preverit na banko, kaj se dogaja, kjer pa o tem – vsaj rekli so mi tako – niso vedeli nič.«
Še več: Kondi je šele po pregledu papirjev na Upravni enoti Tržič ugotovil, da so na poslovnem objektu že leta 1997 izvedli nekaj gradbenih del na črno, da je stavba v zaščitenem priobalnem pasu tržiške Bistrice in pod spomeniškim varstvom ter da nima dovoljenja za parkirišče. »Seveda me ob nakupu o tem niso opozorili. Ko sem pozneje poiskal pomoč pri nepremičninskem strokovnjaku, dr. Boštjanu M. Turku, je ta samo zmajeval z glavo: 'Ja, Kondi, kaj si pa to podpisal?!' Povedal mi je, da je v pogodbi klavzula, ki je sicer nima nobena druga banka, v njej pa je pisalo, da z nakupom prevzemam tudi vse stvarne in pravne napake na objektu!«
A igralec si je še vedno želel gostilno, kjer bi lahko delala njegova draga, ki je bila vse od nakupa objekta brezposelna. Banka ga je pri tem podprla. »Vedno so me trepljali po rami, češ, Kondi, ni problema, vse bomo uredili. Tudi denar so dali, 250.000 evrov, tako da smo leta 2008 dobili gradbeno dovoljenje. So pa vsi ti naši sestanki bili videti tako, da so me najprej z dvigalom peljali v osmo nadstropje na upravo, na čelu katere sta sedela Andrej Potočnik in Marcel Stupar (oba sta zdaj ovadena zaradi domnevno nečednih poslov s podjetji, kot sta Vegrad in Merkur, op. a.), potem pa smo šli skupaj v kletni bar na 0,3. Tako so me fjakali sem in tja, jaz sem jim pa seveda vse verjel.«
Kondi je kljub birokratski vojni vztrajal pri obnovi objekta in ta je dobival vse lepšo podobo. Iz lastnega žepa je, kot je povedal, vložil okoli 200.000 evrov. »Vse, kar vidite, sem kupil jaz,« je pokazal na mizo, stole in ves interier. Gostilna Sluga se je 6. januarja 2011 končno lahko odprla. »Imeli smo kar nekaj slavnih gostov, med njimi, recimo, Romana Končarja pa Demetra Bitenca, Slovenski oktet, skratka, kar nekaj ljudi, ki sem jih poznal iz igralskih vod.«
Gladovni štrajk
Kondi pravi, da se je zelo poznalo, da je od nakupa objekta 2006. do odprtja leta 2011 Slovenija padla v hudo gospodarsko krizo. »Povsod se pozna upad, seveda tudi v gostinstvu. Tržiška občina mi nikoli ni hotela prisluhiti, tudi za turizem jim je tukaj malo mar.«
Gostilno Sluga pa je kmalu spet obiskala inšpekcija. »Tokrat so nam povedali, da nimamo uporabnega dovoljenja, za pridobitev tega sem potreboval novih sto tisočakov. Po domače povedano, sem se usral, brez teh papirjev si nisem upal delati, kazni so namreč izjemno visoke. Ker mi na banki niso hoteli dati denarja, sem bil aprila 2012 primoran gostilno zapreti.«
Ker ni odplačeval obrokov, je dva meseca pozneje, junija 2012, objekt prešel nazaj v lastništvo banke. »Bil sem obupan, vsa ta leta garanja so šla v nič. Stavba je bila tako rekoč obnovljena, delati pa nismo mogli, ker nismo imeli dovoljenja. No, potem pa se je vodstvo zamenjalo, Potočnik in Stupar sta padla, in aprila 2013 so se na Hypo Leasingu spet začeli pogovarjati z mano. Junija 2013 so mi izplačali 70.000 evrov in tako od mene odkupili osnovna sredstva, torej mize, stole in ves interier. S tem denarjem sem poplačal izgube in dolgove, ki so nastali ob zaprtju gostilne.«
Ker uporabnega dovoljenja še vedno ni bilo, gostilna pa je bila tako rekoč že v celoti bankina last, so na Hypo Leasingu kar naenkrat našli 100.000 evrov za uporabno dovoljenje in 31. decembra 2013 je bil papir v Kondijevih rokah. »In ko smo enkrat dobili vsa dovoljenja, so na banki povsem spremenili način komuniciranja z mano. Ko sem jim izdal račun v vrednosti dobrih 34.000 evrov za vsa leta vodenja gradnje, ki ga je za nas izvajal neki kranjski biro, so zaprli pipico. Ni jih zanimalo več nič, samo to so venomer ponavljali, da nad njimi visi evropska direktiva, zaradi katere mi ne smejo dati več niti evra.«
Seveda je vse to na njem pustilo hude posledice. »Za oba z ženo lahko rečem, da sva psihična bolnika. Ne znam povedati, koliko živcev mi je šlo. Ampak jaz se ne bom dal. Saj sem že enkrat to naredil, bom pa še enkrat: ulegel se bom pred banko, si dal vrečo na glavo in gladovno štrajkal. Moja zdravnica se kar križa in mi govori, naj je nikar ne vpletam v to. Ker sem sladkorni bolnik in ker bom tudi zdravila zavračal, je to zame seveda smrtno nevarno. Ampak, čisto po pravici, mi je že popolnoma vseeno. Jaz tega ne zdržim več,« skoraj v joku konča Kondi.
Zavezani k molčečnosti Na Hypo Leasingu nam uradnega odgovora o dotičnem primeru niso dali. »Tega ne moremo komentirati, ker nas bančni kodeks in zakon o varstvu osebnih podatkov zavezujeta k molčečnosti,« so povedali na banki. Neuradno pa smo izvedeli, da so Pižornu ponudili gostilno v brezplačni najem, a tega ni želel sprejeti. |