Konec preteklega tedna je bilo zelo toplo, v vzhodni polovici Slovenije so temperature zraka dosegle okoli 25 °C. Tako topli oktobri so redki, podobno je bilo leta 1997, zlasti na severovzhodu, ko so v Lendavi 9. oktobra izmerili kar 27,7 °C, v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2 °C, v Mariboru, Jeruzalemu in Gornji Radgoni do 26 °C.
Topel oktober ali babje poletje
Pogosto se uporablja izraze, kot je babje poletje, nekateri omenjajo celo indijansko. V meteorološkem terminološkem slovarju z besedno zvezo babje poletje opisujejo daljše obdobje lepega in toplega vremena v jeseni. Slovar hkrati navaja, da je to poljudni pojem, in ne strokovni.
Izraz indijansko poletje je najverjetneje prišel v Evropo z druge strani Atlantskega oceana, pred tem pa se je na Slovenskem uporabljal izraz babje poletje, ki je še vedno živ. Indijansko poletje je tako zgolj neustrezen sinonim za staroslovensko poimenovanje.
Da bi lahko govorili o pravem indijanskem poletju, mora slediti hladnejšemu obdobju ali celo prvi zmrzali, nekatere definicije pa bolj natančno določajo tudi dnevno temperaturo zraka, ki se mora več dni zapored povzpeti nad 21 °C.
Martinovo vreme
V Angliji in nekaterih sredozemskih državah mu pravijo tudi Martinovo vreme, saj pogosto sovpada s čaščenjem sv. Martina, ki goduje 11. novembra. Pri nas imamo takrat bolj kot z vremenom opraviti z drugimi, vinu posvečenimi navadami in običaji. Po eni od njih so ameriški staroselci ta čas v letu določili za sezono lova, saj naj bi bile razmere za to v takšnem vremenu idealne. Spet druga teorija povezuje izraz s pobiranjem pridelkov, ki naj bi se mu ameriški staroselci posvečali prav v tem obdobju. Ameriški zgodovinar in pisatelj Daniel J. Boorstin pa je izvor izraza povezoval z indijanskimi roparskimi napadi na evropske priseljence, ki so s prihodom jeseni običajno ponehali, zato naj bi priseljenci to obdobje poimenovali indijansko poletje.
To pa ni zgolj poljudni pojem, temveč tudi zelo priljubljena prispodoba, kar med drugim dokazujejo številni naslovi filmov in naslovi skladb. Skladbe z naslovom Indijansko poletje – pa naj gre za izvedbo Glenna Millerja ali kultnih The Doors – govorijo tako, da to simbolizira vse poletne želje, ki se niso uresničile. Letos je to prav gotovo poletje.
Škoda na vrtninah
Z območja Kmetijskega zavoda Murska Sobota še vedno poročajo o težavah s stojno vodo na kmetijskih zemljiščih.
Dejstvo je, da propadlih posevkov detelje in oljne ogrščice ni več mogoče presejati. Zelo težko bo v takšnih razmerah zasnovati kolobar, saj bo mogoče vključiti le žita in trave. Tudi na območju Podravja je na večini površin daljši ali krajši čas stala voda. Prave posledice škode so vidne šele zdaj, ko se je vreme vsaj deloma izboljšalo.
Letošnja škoda se kaže predvsem na vrtninah. Tudi v rastlinjakih je škoda, saj je bil močan napad glivičnih bolezni, ponekod že v sredini poletja, kar je povzročilo vsaj mesec dni hitrejši zaključek sezone.
Na novomeškem koncu je zaradi poplav škoda največja v porečju Krke. Kmetijska zemljišča so zaradi namočenosti še vedno neprimerna za spravilo pridelkov in obdelavo. Škoda je na poljščinah, vrtninah na prostem, zalilo pa je tudi več zaprtih prostorov za pridelavo zelenjave. V hribih se je sprožilo več plazov. Zaradi namočenosti je ovirano spravilo pridelkov, a je zaradi napadenosti z boleznimi je nujno.
Izpad fig, manj oljk in kakija
V slovenski Istri v sadovnjakih zaradi poplav ni izpada pridelka. Zaradi preobilnih in pogostih padavin je bil ogromen izpad pridelka fig, ki so pokale in zakisale. Kaki se je zaradi preobilnih padavin čezmerno trebil. Poleg tega je zaradi izjemno ugodnih razmer za plodovo vinsko mušico (Drozofila suzuki) in sadno muho (Ceratitis capitata) že zdaj nad 30 % škode na kakiju.
Obiranje kakija bo letos nekoliko zgodnejše – v drugi polovici oktobra. Res izjemno deževno leto pa je vplivalo tudi na letošnji pridelek oljk, saj je imela oljčna muha idealne razmere za razvoj in je povzročila ogromen izpad pridelka. Veliko oljkarjev letos sploh ni pobiralo oljk, ker so plodovi že začetek oktobra odpadli zaradi močnega napada oljčne muhe in pavjega očesa. Končna ocena bo lahko podana novembra.
14. oktober 2009 Mraz v gorah se je še okrepil, ponekod po nižinah pa se je zjutraj temperatura spustila pod ničlo. Na Kredarici (2514 m) se po jutranje –13,2 °C čez dan ni ogrelo nad –11 °C; pod ničlo je ostalo tudi na Rogli (1492 m) in Krvavcu (1740 m). |
Napoved V sredo bo tudi na vzhodu več oblačnosti. Padavine, deloma plohe ali nevihte, se bodo pojavljale predvsem v zahodnih in deloma v osrednjih krajih, redkeje pa drugod po Sloveniji. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnim dežjem, ki bo pogostejši na zahodu. Sprva bodo še posamezne nevihte. Obeti za 16. do 21. oktobra 2014 Do petka bodo naši kraji pod vplivom oslabljene višinske doline s hladnim zrakom, ki se bo pomikala čez srednjo Evropo proti vzhodu. Konec tedna bo nad nami predvidoma spet območje visokega zračnega tlaka. V četrtek in petek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, ki bodo pogostejše na zahodu. Od sobote kaže spet na bolj ustaljeno suho in bolj sončno vreme. |
