LJUBLJANA – Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se zbrali zagovorniki prihoda tujega kapitala in znanja. Zagovorniki privatizacije so začeli zbirati podpise pod peticijo za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva in doslej se jim je pridružilo več kot 11.000 podpornikov. Danes zagovarjajo stališče, da je privatizacija prava odločitev.
Predsednik društva Evropska Slovenija, enega izmed organizatorjev današnjega srečanja, Damir Črnčec je uvodoma dejal, da pobudniki peticije niso pričakovali takšne podpore. »Hočemo državo, ki ne bo ujeta v ideološke zablode preteklosti. Hočemo enake možnosti za vse,« je poudaril. Po njegovem mnenju so podpisniki s tem razbili mit, da vsi v Sloveniji nasprotujejo privatizaciji. »Zavzemamo se za transparentno in javno privatizacijo, zmaga pa naj tisti, ki ponudi več,« je še dejal Črnčec.
»Cene, ki jih dosegamo na trgih, so take zaradi nas samih«
Andrej Mertelj, ki je svoje podjetje Datalab preselil v Švico, je pojasnil, kaj podjetje sploh je, saj vidi, da v Sloveniji velikokrat vse tlačimo v isti lonec. »Osnovna in edina funkcija podjetja je delanje dobička,« pravi. »Za socialno korektivo imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod,« je poudaril. V Sloveniji se po njegovem mnenju pogosto zgodi, da kateri od sistemov ne deluje, njegovo vlogo pa se nadomešča z drugimi segmenti, tudi podjetji v državni lasti.
Po njegovih besedah privatizacija ni razprodaja, edini vlagatelji, ki so pripravljeni vlagati v nestabilno okolje, pa so špekulanti. »Cene, ki jih dosegamo na trgih, so take zaradi nas samih,« dodaja, češ da smo sami krivi za kaotično okolje, v katerem smo se znašli.
Turk: »Ne zapuščajmo mladim sistema, ki preverjeno ne deluje« Nekdanji minister Žiga Turk je ugotovil, da so nekoč državna podjetja uresničevala »samoupravni interes«, danes pa uresničujejo tovarišijskega, in sicer za svoj žep. »Ker je Adria Airways državna, navadni državljani ne dobimo cenejših kart. Koristi imajo le izbranci,« je dodal, vesel pa je, da je pobuda za privatizacijo nastala med mladimi, »ki so opazili, da so jim ugrabili sistem. Ne zapuščajmo mladim sistema, ki preverjeno ne deluje.« |
Masten: Dolgov nam ne manjka
Igor Masten z ekonomske fakultete je dejal, da je v primeru Slovenije vprašanje škodljivosti državne lastnine dejstvo. Država je po njegovih besedah odigrala izrazito negativno vlogo, zaradi prepletenosti pa je prišlo do konflikta interesov. »Zaradi lastniške in upravljavske prepletenosti je bilo v Sloveniji onemogočeno uspešno spopadanje s krizo,« je dejal.
Zagovarja stališče, da morata biti gospodarstvo in politika ločena, s privatizacijo pa bo dosežen le »potreben pogoj« do tega, da se politika neha vmešavati v gospodarstvo. Meni, da je treba s privatizacijo iti do konca, spomnil pa se je tudi enega od kolegov, ki mu je dejal, da tujci kupujejo le uspešna podjetja. »Le zakaj?« Meni, da bi morale biti od države ločene tudi finančne institucije, sicer pa se zaveda, da je kriza v Sloveniji pustila ogromno pomanjkanje kapitala in da nam dolgov res ne manjka.
Akrapovič: Gre za svež kapital
Breme neuspešne tranzicije je začelo spodjedati temelje naše družbe, pa je prepričan podjetnik Igor Akrapovič. Privatizacija kot prva osnova zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, bi po njegovem mnenju v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.
»25 let po razpadu kvazisocialističnega eksperimenta smo na točki preloma,« je prepričan, meni pa tudi, da se še vedno skušajo ohraniti privilegiji, ki v normalnem tržnem gospodarstvu niso mogoči. »Ostali smo v zatohlem, tovarišijsko-fevdalnem sistemu,« je dodal in podal tudi primer iz svojega podjetja: »Lobisti v mojem podjetju ne pridejo dlje kot do vratarja, maksimalno tajnice.«
Poudaril je, da ves denar, ki ga zaslužijo, vložijo nazaj v podjetje.
Ko »padajo z jasli«
Svoje izkušnje s privatizacijo je predstavil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, ki je dejal, da je Postojnska jama v zadnjih petih letih, odkar jo je kupil, postala veliko bolj dobičkonosna, saj da je veliko ljudi »padlo z jasli«.
Preberite tudi: Na shodu »tovarišic in tovarišev«: Ne bomo kolonija
Podpisniki peticije, med njimi tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Tomaž Štih, so prepričani, da so s peticijo opozorili, da državna podjetja ustvarjajo nižje donose, kot če bi imeli ta denar shranjen na banki.
Tanja Porčnik, soustanoviteljica in predsednica društva Svetilnik ter izvršna direktorica Svetilnikovih Liberty Seminars in zunanja raziskovalka na inštitutu Cato v ZDA, je tudi povedala svojo izkušnjo. »Ko sem prišla v tujino, ni nikogar zanimalo, po kakšnih zvezah. Zanimalo jih je, kaj znam in kaj lahko naredim.« V tujini po njenih besedah velja rek: »Kdor ne dela, naj ne jé! Pri nas nasprotje: kdor ni poslušen, naj ne jé.«
Tudi shod proti privatizaciji
V Ljubljani pa danes poteka tudi shod proti prodaji državnega premoženja, ki ga je organizirala skupnost Državljani proti razprodaji, v okviru katere so se povezali sindikati, vstajniška gibanja in organizacije civilne družbe.
