Oslovski kašelj v Sloveniji ušel izpod nadzora? »Sploh ne vemo, pri čem smo«

Le 10 kilometrov iz Ljubljane bralka poroča o preplahu med prebivalci. Kot pravi, je njen mož zbolel za oslovskim kašljem, v najbližjem zdravstvenem domu pa so dejali, da ta zelo nalezljiva bolezen močno razsaja in je ne morejo več zajeziti. 

»En človek jih lahko šestdeset okuži, če se ne izolira,« pravi bralka, katere mož trenutno bije hudo bitko s kašljem, s simptomi pa se spopada tudi njen mlajši sin. Na NIJZ je sicer navedeno, da posameznik lahko okuži sedemnajst ljudi.

Pediatrinja in vzgojiteljice ne menijo enako

»Potem ko so nam iz NIJZ sporočili, da ima mož potrjeno bakterijo Bordetella pertussis, smo iz vrtca in šole nemudoma prejeli neprijazna sporočila učiteljic, naj pridemo po otroke, češ da je obvezna izolacija. Pediatrinja ne meni tako in nam ni predpisala niti antibiotikov, za katere sem bila prepričana, da jih bomo družinski člani prejeli. Očitno zdaj ogrožamo občinsko varnost, čeprav smo vsi cepljeni,« je raztresena bralka, ki ne ve, kaj mora storiti in pri čem je.

»Kličem na NIJZ, čakam na navodila, a jih kar ni,« pravi in dodaja, »da nihče točno ne ve, koliko časa traja kužnost, ali mora biti cepljeni otrok doma, ali smo ostali lahko prenašalci brez simptomov in podobno. Imam občutek, da so malo izgubljeni v našem zdravstvenem domu, saj so mi večkrat povedali, da ne vedo, kaj moramo storiti, in da nas pokličejo nazaj.«

Oslovski kašelj se intenzivno širi

Letos lahko govorimo o izbruhu oslovskega kašlja, saj je število primerov v prvih mesecih letošnjega leta trikrat večje kot lani v celem letu.

Ker je klinična slika pri odraslih običajno sprva neznačilna in šele v poznejši fazi prepoznana kot oslovski kašelj, se število primerov lahko nekontrolirano širi, hkrati pa vsi ne prijavijo svojega primera osebni zdravnici. Vse več je tudi oslovskega kašlja med šolskimi otroki, pravijo na NIJZ, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna.

Za hitro širjenje oslovskega kašlja mnogi krivijo necepljene otroke in starše, a vse kaže, da zbolevajo tudi cepljeni otroci in bolezen prenašajo naprej. Na NIJZ namreč opozarjajo, da je pri cepljenih otrocih in odraslih kašelj na začetku lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo, zato je treba nanj pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.

Hrvaška postala žarišče oslovskega kašlja

Da so razmere še resnejše, kaže tudi podatek, da je precepljenost proti oslovskemu kašlju v Sloveniji upadla. Delež cepljenih s tretjim odmerkom se je od leta 2013 gibal med 95 in 93 odstotki, v letu 2021 pa je padel na zgolj 86,4 odstotka.

Predolgo čakanje na izvide brisa

Pogovarjali smo se tudi z mamo, katere šestletni otrok je, čeprav je cepljen, zbolel za oslovskim kašljem. »Hudo je bilo, sploh ponoči. Nič ni spal in je tako močno kašljal, da je zraven še bruhal,« nam je dejala. Prej je bil nekaj dni tudi v šoli, saj ob začetnem blagem kašlju res ni posumila na to bolezen, ki je lahko za dojenčke tudi smrtno nevarna.

Oslovski kašelj je namreč še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejši zaplet pa je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. 

Mama otroka, ki je zbolel za oslovskim kašljem, je prepričana, da bi za zajezitev izbruha lahko več storili zdravstveni delavci. »Družine so absolutno prepozno seznanjene z rezultati brisa, vmes pa ustvarjajo nove tvegane stike,« razmišlja.

Na izvid čakala pet dni

»Otroku je osebna zdravnica vzela bris v četrtek popoldan, ker dan prej ni imela časa. Ker je laboratorij v Ljubljani ob petkih odprt le do 15. ure, pediatrinja v dopoldanskem času še ni prejela izvidov, zato smo bili z njimi seznanjeni šele peti dan od odvzema brisa. To je nedopustno,« meni mama.

Medtem ko so pri njih doma vsi člani družine, ki so bili v stiku z okuženim, prejeli antibiotike, pa se bralka, katere mož ima oslovski kašelj, sprašuje, kdaj, če sploh, jih bodo prejeli člani njene družine, saj osebna zdravnica meni, da jim ne pripadajo. 

Na NIJZ pišejo o tem, da po protokolu kontaktom, ki jih identificira epidemiološka služba, zdravnik predpiše kemoprofilakso (antibioitke), če rizični kontakti niso prejeli cepiva proti oslovskemu kašlju v zadnjih petih letih oziroma so ga prejeli pred manj kot enim tednom. Oslovski kašelj se zdravi z antibiotikom, saj zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije. 

Bralka pravi, da ji je zdravnik povedal, da preventivno ne dajejo antibiotikov, tisti, ki so z obolelim v tesnem stiku, pa se lahko normalno gibljejo po okolici, če so brez simptomov, medtem ko vzgojitelji in učitelji prosijo, naj bo otrok, če je bil v stiku z bolnim, kakšen dan doma, če se bo pojavil kateri od simptomov. Običajno se pojavi izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno blag kašelj.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.