V Sloveniji bi se, če ne bi bilo Evropske komisije, kmalu lahko vprašali, kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo slabe banke. Hvala bogu, da smo v EU in da v teh dneh vsaj Evropska komisija varuje denarnice davkoplačevalcev pred spretno bančno-politično klientelo v Sloveniji. Evropska komisija je namreč pred dnevi zaustavila poskus prenosa slabih posojil slovenskih bank na državno Družbo za upravljanje terjatev bank, saj je bila načrtovana cena prenosa precej višja od poštene tržne vrednosti. Slovenski davkoplačevalci bi, če se ne bi oglasila Evropska komisija, prek odkupa bančnih slabih posojil po precej višjih cenah od tržnih prikrito in nepregledno dodelili še dodatno pomoč bančnemu sektorju. Ne smemo zanemariti, da je vlada Alenke Bratušek v rebalansu proračuna predvidela kar 1,2 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja za dokapitalizacijo bank. Zakaj mora Evropska komisija zahtevati neodvisno cenitev, s katero bi končno ocenili, kakšna je dejanska vrednost luknje v slovenskem bančnem sistemu? Zakaj tega ni zahtevala že Vlada Republike Slovenije? Je problem v tem, da minister prihaja iz NLB? Čemu se zdi tej isti vladi normalno, da državna institucija, ki je v popolni lasti države, od bank odkupuje slaba posojila po višjih cenah od poštene tržne vrednosti? Ta proces se dogaja v času, ko je vlada znižala plače zdravnikom, medicinskim sestram, policistom, gasilcem in drugim javnim uslužbencem in hkrati dvignila še DDV ter s tem podražila življenje vsem državljanom.
Vladi, ki dviguje davke in znižuje plače, se ne zdi alarmantno, da bi se lahko pri reševanju bank dodatno oškodovali interesi davkoplačevalcev. Najbolj bi bile nagrajene banke, ki imajo nerealno vrednotena nekatera slaba posojila v svojih bilancah. Ali ne bi bilo ob vsem tem razumno, da prenos slabih posojil iz bank na t. i. slabo banko poteka čim bolj pregledno s cenitvijo neodvisnega cenilca in po metodi poštene tržne vrednosti, tako da ne bi bili davkoplačevalci prikrito dodatno oškodovani? Zagotovo bi bilo, ampak potem bi hitro ugotovili, da je luknja v slovenskih bankah še večja, kot so do zdaj priznavali bankirji. Vlada in predvsem finančni minister bi morali vztrajati na pregledni sanaciji slabih bančnih posojil. Prav neverjetno je, kako malo prahu se je dvignilo v domači javnosti ob zadnjih ugotovitvah Evropske komisije, čeprav gre za milijarde evrov slovenskih davkoplačevalcev. Na koncu pa bodo spet imeli zadnji dolge nosove, bankirji pa polne žepe.
