POSNEMOVALEC

Oskar si dopisuje s hčerjo Elvisa Presleyja

Objavljeno 07. januar 2013 12.30 | Posodobljeno 07. januar 2013 12.31 | Piše: Janez Mužič

Kralj rock ‘n‘ rolla, ki ga vešče posnema Oskar Trobec, bi jutri dopolnil 78 let.

»Elvis je nesmrten, je legenda, tak velikan ne umre,« pravi Oskar Trobec (foto: Janez Mužič).

VRTOVČE – »Ko sem imel 15 let, sem gledal njegov film Flaming Star (Ognjena zvezda) iz leta 1960 in se je začelo. Takoj sem se navdušil za njegovo glasbo, začel sem zbirati njegove plošče in zalizce imam take kot on, odkar mi rastejo. Je moj idol, prva ljubezen. Nato so mi že kot mulcu najprej dekleta začela praviti, da sem isti on, in vsi me še danes poznajo ter nagovarjajo kot Elvisa,« pravi Oskar Trobec z Vrtovč pri Ajdovščini, ki je dvojnik in gotovo naš največji oboževalec, poznavalec ter imitator kralja rock 'n' rolla Elvisa Presleyja. Pred 15 leti je prvič obiskal njegov grob v Gracelandu v Memphisu, kjer se ob obletnicah zbere tudi po 100.000 njegovih oboževalcev. Tam so mu rekli, da je najboljši Elvis.

Trikrat na grobu

Elvis Aaron Presley se je rodil 8. januarja 1935, in če ga ne bi izdalo srce, bi jutri praznoval 78. rojstni dan. »Umrl je 16. avgusta 1977 v Memphisu, star je bil 42 let. Bil je lepši kot 10 igralcev skupaj, a ko se je ločil, se je začel rediti. Bilo je preveč vsega, hrane, poživil, denarja, punc … Vendar je nesmrten, je legenda. Tak velikan ne umre in takega ne bo več. V šestih dneh je posnel 37 pesmi, nihče nima toliko albumov. On je naredil rock 'n' roll in ustvaril tisto zibanje v bokih. John Lennon je nekoč dejal, da pred Elvisom ni bilo nič, jaz pa dodajam, da tudi po Elvisu ni nič. Tistega dne opoldne so ga zaradi srčne kapi odpeljali iz njegovega doma Graceland v bolnišnico, a je tam umrl ob 15.30,« vre iz slovenskega Elvisa, ki ve vse o svojem vzorniku in je že trikrat obiskal Graceland v Memphisu. Tam so njegova spominska graščina, muzej, turistična atrakcija in tam je v parku tudi pokopan skupaj s svojimi starši.

Slovenski Elvis se mu je na grobu poklonil že trikrat in upa, da se bo še kdaj. »Če si pravi oboževalec, doživiš tam neko razsvetljenje, njegov duh te napolni, kot da te ogovori. To je enkratno doživetje. Ko sem bil prvič tam, sem v spominsko knjigo napisal: Končno sem tu. Moja prva ljubezen je bil Elvis,« pravi njegov dvojnik in dodaja: »Moje življenjske sanje so bile, da mu ob svojem domu postavim kip.«

Oboje se mu je uresničilo, saj je spomenik na dvorišču hiše na Vrtovčah slovesno odkril 16. avgusta lani, ko je minilo 35 let od Elvisove smrti. Ob kipu naš Elvis, oblečen v enako opravo, kot jo je imela legenda na sebi januarja 1973 na znamenitem koncertu Aloha from Havaii, ki so ga prvič prek satelita spremljali v več kot 40 državah sveta, pripoveduje: »Bil je rojen za višje cilje in je del mene. Celo sanjam o njem. Nekoč sem sanjal, kako je prišel k meni na Vrtovče v obleki, ki jo je nosil 20. decembra 1970 na obisku pri Nixonu. Še zdaj ga vidim. Takrat sem se odločil, da mu bom tam, kje sem ga v sanjah videl pred mojo hišo, postavil spomenik. Prikazuje ga v njegovih najlepših letih, ko jih je imel 38, in kiparka Nika Šimac ga je zelo dobro zadela.«

Slovenski Graceland

Kip je seveda na ogled, sicer pa obiskovalec v tipični vipavski vasici ne more zgrešiti slovenskega Gracelanda, Oskarjevega doma, na katerem je tipična ameriška ulična tabla z napisom Elvis Presley Boulevard, v garaži z napisom Elvis pa stoji starodobni opel iz leta 1970, opremljen v slogu kralja rock 'n' rolla. Oskar obiskovalce tam rad pričaka z velikim nasmeškom kot pravi kralj Elvis. Obleče se v Elvisovo belo obleko aloha z visokim ovratnikom, velikimi zlatimi beloglavimi orli iz ameriškega grba na hrbtu in pasu, nadene si havajski venček, velika sončna očala, natakne štiri Elvisove prstane in zapestnico ter jih nato popelje v svoj svet, v mali muzej Elvisa, kjer se je ura ustavila ob 15.30.

»To je posvečena soba, spominska soba z Elvisovim duhom, je moje svetišče, ki pomirja. Tu zahtevam spoštovanje, tu je doma on, ki je pel za jutri. Tak velikan ne umre,« pravi Oskar. Muzejska soba je napolnjena do zadnjega kotička, celo stropa ne vidiš. Stene so polepljene s slikami Elvisa in povsod so skrbno zloženi ali viseči predmeti, povezani z njim: originalne plošče in celo ena zlata, kasete z vso njegovo glasbo in 33 filmi, ki jih je posnel, obleke (bela iz enega zadnjih Elvisovih filmov The Trouble with Girl in črna, ki jo je nosil med obiskom pri Nixonu), čevlji, potiskane majice, kravate, očala, znamke, modelčki cadillacov, sveče z Elvisovo podobo, rutke z ameriško zastavo, pisma, ura, ki kaže čas v Gracelandu, posebno mesto pa ima ne nazadnje kitara iz leta 1968, ki jo Oskar vsake toliko časa vzame v roke.

Z Liso Marie praznujeta 1. februarja

Devet dni je bil kralj Memphisa, in zaradi izjemne podobnosti je celo spoznal njegovo hčer Liso Marie, s katero si dopisuje in ki ima rojstni dan 1. februarja – tako kot on. »Elvis ima največ posnemovalcev na svetu, samo v ZDA okoli 400.000, tam ga spoštujejo, je nedotakljiv, je kot vera. Nekateri imitatorji samo pojejo, drugi se enako oblačijo, tretji hočejo biti navzven enaki in gredo za to celo na plastične operacije. Tudi slovenski zbiralci vsega, kar je povezano z njim, imajo lepe zbirke. Jaz sem nekaj od vsega tega in sem ponosen na to,« pravi slovenski Elvis ter dodaja: »Premalo ga vrtijo, rad bi, da na radijskih valovih vsak dan zavrtijo najmanj eno njegovo pesem, sicer bi jaz zamenjal urednike.«

Deli s prijatelji