Osemnajsta večernica 
v roke Vinku Möderndorferju

Petčlanska žirija v sestavi Dragica Haramija (predsednica), Aleš Debeljak, Maja Logar, Kristina Picco in Melita Forstnerič Hajnšek je izbrala letošnjega nagrajenca za najboljše slovensko otroško ali mladinsko leposlovno delo. Za mladinski roman Kot v filmu je večernico prejel Vinko Möderndorfer, in sicer za izjemno uspešno delo, ki je prejelo tudi nagradi modra ptica ter desetnica. Nominirani so bili še Tadej Golob za knjigo Kam je izginila Brina?, Neli Kodrič Filipić za Solze so za luzerje, slikanica Anje Štefan Gugalnica za vse in zgodbe Janje Vidmar Otroci sveta. »Letošnja bera se ni posebno razlikovala od prejšnjih, v ekipi nominirancev je večina starih znancev – vsi so že bili nominirani za večernico, Vidmarjeva pa je celo že dvakratna dobitnica. Samo zmagovalec Vinko Möderndorfer je dokaj nov na mladinski prozni sceni. In z najstniškim romanom Kot v filmu nas je skupinsko očaral,« nam je zaupala Melita Forštnerič Hajnšek. »Za najstniški roman Kot v filmu je avtor doslej prejel že vse možne nagrade. Ni čudno, saj je knjiga resnično sijajna – po fabulativni moči, s smislom za dramaturško napetost in superavtentičnim jezikom. Prepričljiva, lucidna pripoved o odraščanju v sodobnem svetu je tako rekoč brezhibna, na vseh ravneh pravilno dozirana, polna presenetljivih, nevsiljivih preobratov. Prvoosebna zgodba o skoraj 12-letnem Gašperju in njegovem zorenju subtilno kombinira humorno in trpko. Spretno se sprehaja med zgolj na prvi pogled zguljenimi arhetipi in dobro znanimi situacijami iz sodobnega življenja. A skozi Möderndorferjevo optiko in njegov superavtentični najstniški jezik so vsakdanje teme, kot so ločitev, vrstniško nasilje, nepriljubljenost v razredu, zaživele na novo, povsem drugače in sveže. Vse je v tej knjigi, vsi žanri, sodobno in starinsko, znanstvenofantastični trilerji in kriminalke, drame in pustolovske knjige, vse v privlačni, žlahtni eklektični mešanici, brez vsiljive poučnosti, moraliziranja. Resnično sveža, izstopajoča knjiga zadnjih let.«

Med deli, ki so izšla lani in so se lahko potegovala za nagrado večernica, je bilo tokrat nekoliko več najstniških romanov, niti letos pa skoraj ni bilo poezije in dramatike za otroke. »A kar nekaj je vsako leto takih, da je škoda dreves, ki so padla zanje,« je dodala Forštnerič Hajnškova, ki zadnja leta svoj poletni dopust posveti prebiranju mladinskih del. »Dosti takih počitnic je bilo zame doslej, saj sem od 18 podeljenih večernic doslej sodelovala v dvanajstih izbirah. To pomeni, da sem bila že dvakrat po dva mandata v žiriji kot predstavnica naše časopisne hiše. Letos se poslavljam za šest let. In po svoje si bom oddahnila. Bralni ciklus, zelo kampanjski, se začne zame s prvo sejo žirije večernice, kjer izmed mase od 250 do 300 knjig v povprečju ob pomoči predsednice žirije dr. Dragice Haramija, strokovnjakinje za mladinsko književnost, na hitro preletimo celotno produkcijo minulega leta. Na situ ostane po navadi kakih 150 naslovov. Od nekdaj slovimo kot zelo štreberska žirija. Pri nas ni goljufanja, v ekipi so vedno resne knjižničarke, profesorice, sami strogi profili, torej. Ko sem bila v drugih žirijah, nisem bila vajena tolikšne profesionalnosti in delavnosti. Pa tudi temeljnega poštenja. In ne hvalim svojega konja, nikakor.« Po njenem prepričanju večernici doslej ni uspelo docela izkoristiti svojega potenciala, čeprav velja za najuglednejšo in najodmevnejšo literarno nagrado za otroško in mladinsko književnost pri nas. Velika ovira za razvoj nagrade je pogosto menjavanje vodstva na Večeru, ki podeljuje nagrado skupaj z revijo Otrok in knjiga ter podjetjem Franc-Franc. »Znotraj nestabilnih uredniških razmerij je bilo treba vedno znova prepričevati nove in nove vodilne o pomenu te edinstvene nagrade za mladinsko književnost. No, na srečo smo doslej še vse garniture prepričali o pomenu nagrade za našo hišo in na splošno. Meni je pred leti veliko pomenilo, ko sem na knjižnem sejmu videla naše zmagovalne knjige, odete v trakove z napisi večernica, in ko so nagrado navajali kot najresnejšo referenco pri avtorjih.« Zelo koristni sta tudi sodelovanje z Bralno značko Slovenije in povezovanje s knjižnicami – centri za mladinsko književnost. Letošnjemu zmagovalcu bodo nagrado izročili 9. oktobra v Murski Soboti v okviru srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede.