LJUBLJANA, NOVO MESTO – Ministrstvo za notranje zadeve (in javno upravo), ki ga vodi Gregor Virant, je prejelo pravnomočno sodbo v zadevi Mirage proti Republiki Sloveniji. In kaj pravi ta pravnomočna sodba? Da mora Republika Slovenija (beri: da bomo, kriza dol ali gor, morali davkoplačevalci) novomeškemu podjetju Mirage plačati najmanj 8,300.000 evrov. To ni zgolj predvidljiv epilog, je žal tudi povsem pričakovan.
Če si nekoliko osvežimo spomin: ministrstvo za notranje zadeve je 27. novembra 2001 – nak, takrat že nekaj časa nista bila več notranja ministra Mirko Bandelj in Borut Šuklje, marveč Rado Bohinc, ki je po volitvah 2000 nasledil Petra Jambreka – s podjetjema Mirage in Cetis sklenilo pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil. Pogodba je bila resda sklenjena za določen čas (za dobo petih let tako imenovanih debelih krav) in naj bi se iztekla 27. novembra 2006, vendar pa smo aprila 2005 dobili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ki je čez noč odpravil takšne nalepke za tehnične preglede. Mirage in Cetis se, kajpak, nista strinjala s ponujeno sporazumno razvezo pogodbe, zato so se na MNZ, ki ga je takrat že vodil Dragutin Mate, odločili, da bodo pogodbo, ki jo je bilo menda treba nemudoma preklicati, enostransko odpovedali 19 mesecev pred iztekom njene veljave. In so jo. Mirage, ki je, mimogrede, začel dobičkonosno poslovati z državo že takrat, ko je bil še minister Mirko Bandelj (Bandelj in njegov generalni sekretar Miloš Šuštar sta pozneje, ko sta zapustila MNZ, uspešno poslovno sodelovala s tem podjetjem, drugi izmed obeh pa je postal, točno, celo njegov prokurist), se je odločil, da bo tožil tako mačehovsko državo.
Državljani bomo morali izvleči iz žepov 8,3 milijona evrov
Seveda ni tožil slovenske države le takrat in le zaradi nalepk za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil. Tožil jo je, denimo, tudi zato, ker kar na lepem ni mogel več tiskati potnih listov, čeprav se je za to (brez javnega razpisa!) dogovoril z ministrom Šukljetom in nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom – tudi »nepričakovani« preklic naročila za tiskanje potnih listov je bila Matejeva zasluga – za kar pa je, uganili ste, Mirageu že pred časom uspelo iztožiti večmilijonsko odškodnino. Prav ste razumeli: podjetja Mirage ne bomo zdaj šele prvič osrečili z večmilijonsko odškodnino. Smo ga že.
Nekdanji notranji minister Mate sicer pravi, da država še vedno lahko uporabi izredna pravna sredstva, da je bila nekdanja (Bohinčeva) odločitev o poslovnem sodelovanju MNZ oziroma države s podjetjem Mirage nedvomno nepremišljena in neodgovorna, da so njemu konec koncev pravni strokovnjaki leta 2005 zagotavljali, da morebitna odškodnina, četudi bi bila prisojena, nikakor ne bo pretirano visoka. Pa vendarle je.
Pretekle dobronamernosti nekdanjih notranjih ministrov in vlad državljani žal ne moremo skuhati niti pojesti, si bomo pa zaradi neumnih odločitev več nekdanjih notranjih ministrov morali v krizi, kot temu pravimo, od ust odtrgati še teh dodatnih 8,300.000 evrov. Najmanj 8,300.000 evrov! Kar sploh ni malo. Medtem ko bo Mirage še enkrat dobro zaslužil na naš račun. Mar res mislite, da bo zaradi škandaloznega razpleta v zadevi Mirage proti Republiki Sloveniji moral kateri koli izmed vseh dozdajšnjih notranjih ministrov seči v žep in plačati za svoje pretekle neodgovorne odločitve, kaj pa vem, petsto, tisoč, deset tisoč evrov? Potem ste nepopravljivi optimisti.
