25-letni Krištof Cuderman iz Tupalič pri Preddvoru je prvi ribič na svetu, ki mu je v osmih državah uspelo uloviti krape, ki so presegali magično mejo 50 liber oziroma 22,7 kilograma. Za ta podvig je v zadnjih letih obiskal številna jezera v Nemčiji, Belgiji, Franciji, Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Italiji in na Hrvaškem. Najtežjega je ujel v Avstriji, kjer je iz vode po dolgi bitki potegnil 34-kilogramskega velikana, v Italiji je ujel 32-kilogramskega, pri nas pa 30,7 kilograma težkega Babyfacea. »Pravzaprav je na svetu le še en ribič, ki je v treh državah ujel krape, težje od 30 kilogramov,« ponosno pripomni Krištof.
Mladi talent
Krištof se je z ribolovom spoznal, ko je bil star štiri leta. Najprej je lovil postrvi in manjše ribe, potem pa ga je 2002. prevzel moderni krapolov po načelu ujemi in spusti. Cilj športnega ribiča ni to, da ujame ribo, jo odnese domov in poje, ampak gre za uživanje v naravi in ljubezen do rib.
Leta 2005 je spoznal Nemca Emirja Caroja, enega najboljših krapolovcev na svetu. Tedaj je tudi on začel loviti v tujini. »Leta 2008 sem v treh različnih državah ujel krape, težke nad 50 liber. Tedaj je bil prvi na svetu Anglež Steve Briggs, ki se mu je ta podvig do danes posrečil v sedmih državah. Videl sem priložnost, da postanem prvi, ki bo tako težkega krapa ujel v osmih ali več državah. In to mi je v Italiji konec maja letos tudi uspelo,« pove Krištof, sicer član Ribiške družine Bled.
| Poznavalec blejskih krapov Krištof ni le strastni ribič, ampak krape lovi tudi drugače: vodi namreč njihovo evidenco v Blejskem jezeru. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da pozna vseh 153 krapov na Bledu, kolikor so jih doslej našteli – in to po imenu. Najtežji, skoraj 31-kilogramski Babyface (angl. otroški obrazek) – Krištof ga je že ujel –, je ime dobil zaradi brezhibnih lusk in nekoliko majhne glave, pod gladino pa živijo tudi Kekec, Monster in Ibro. |
Krap je pravzaprav najbolj borbena sladkovodna riba, čeprav mu tega glede na njegov videz marsikdo ne bi prisodil, pojasnjuje Krištof. Da krapa, ki tehta okoli 30 kilogramov, spraviš iz vode, potrebuješ tudi po uro. »Če hočeš ribo izvleči iz vode nepoškodovano, moraš izbrati daljšo pot. S krapi se ravna človeško: imamo posebne podloge, kamor jih položimo, ko jih ujamemo, da se ne bi poškodovali. Vbodna rana trnka je minimalna, to razkužimo, ribo pa po tehtanju in fotografiranju izpustimo nazaj v vodo.«
Drage slovenske karte
Letos se odpravlja še v Avstrijo, Francijo in na Hrvaško, na krajše ribolove pa bo šel tudi po Sloveniji. A pri nas so ribiške karte zelo drage, potoži Krištof. Na Bledu je treba za tri dni odšteti 110 evrov, v Italiji pa plačaš 130 evrov za ves teden in si lahko noč in dan ob vodi, pa še tri palice lahko imaš, ne le dveh kot pri nas. V Franciji je še bolje: za letno karto za največja jezera je treba odšteti le 60 evrov, v Nemčiji pa približno toliko odšteješ za en mesec.
Pri nas sta najboljši kraparski jezeri Šmartinsko in Blejsko, pravi, a večina slovenskih kraparjev zaradi takšnih in drugačnih omejitev raje lovi na Hrvaškem: »Na žalost Slovenci veliko denarja odnesemo v tujino. Marsikaj smo že poskušali, a nič se ne naredi.«
