ZAGREB – Po vstopu Hrvaške v EU in nato še v schengenski prostor bosta Zagreb in Ljubljana veliko bolj partnerja kot rivala, je v pogovoru za današnji Jutarnji list poudarila slovenska premierka Alenka Bratušek. Predsednica slovenske vlade je sicer med drugim poudarila, da bo njena vlada vztrajala pri zagonu gospodarske rasti v državi in konsolidaciji javnih financ.
Odnosi med državama so bili vedno dobri
Premierka Bratuškova je v pogovoru za sobotno prilogo Jutarnjega lista Magazin ocenila, da so bili odnosi med Hrvaško in Slovenijo vedno dobri. Po vstopu Hrvaške v EU pa državi vidi kot strateški partnerici in tudi kot partnerici v vsakdanjem življenju ljudi ob meddržavni meji.
Prepričana je, da bo mogoče uresničiti še tesnejše gospodarske vezi med državama in njun skupni nastop na tretjih trgih, saj sta slovensko in hrvaško gospodarstvo komplementarni.
V zvezi z interesom Agrokorja za nakup Mercatorja je premierka opozorila, da bi v primeru prodaje slovenske trgovske verige hrvaškemu živilskemu koncernu namesto dveh družb s težavami lahko dobili eno podjetje s še večjimi problemi.
Osebna želja – prodati eno od državnih bank
Pojasnila je, da sicer ni podrobno spremljala zgodbe, a je prebrala, da ima Agrokor nekatere finančne obveznosti in da se zastavlja vprašanje, ali bo lahko servisiral poslovanje Mercatorja. Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je predsednica vlade dejala, da mora Slovenija nujno prodati nekaj podjetij, ki so v državni lasti.
Kot svojo osebno željo je ob tem navedla, da bi bilo treba poleg enega ali dveh javnih podjetjih prodati tudi eno od državnih bank, ter ocenila, da bo to Nova Kreditna banka Maribor (NKBM). Ključni zadevi v reformah, ki ju bo njena vlada predstavila Evropski komisiji, bosta po njenem mnenju zagotavljanje gospodarske rasti in nadaljevanje konsolidacije javnih financ.
Vlada, ki ne nasprotuje varčevanju
»Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju, sicer pa je po našem prepričanju treba gledati na obe strani, tako na stroške kot na prihodke. Ni produktivno zgolj zniževati stroške,« je poudarila. Potrdila je, da v vladi razmišljajo o dvigu DDV in uvedbi kriznega davka.
Dodala je, da je Slovenija v Bruslju povsem po nepotrebnem obljubila, da bo fiskalno pravilo vpisala v ustavo. Pomembnejše je, kdaj naj bi to pravilo uveljavili – če leta 2015, bo to pomenilo za 30 odstotkov manjšo javno porabo in plače v javnem sektorju, kar je nesprejemljivo. Kot je dodala, je potreben daljši rok za konsolidacijo javnih financ.
»Če je treba vpisati fiskalno pravilo v ustavo, to ne sme biti na škodo socialne države,« je znova izpostavila Bratuškova. Ponovila je, da ne želi živeti v državi, v kateri sta zdravstvo in izobrazba dostopna le tistim, ki imajo denar.
Za oživitev slovenskega gospodarstva je po njenem nujna sanacija bančnega sistema, junija pa naj bi reševali prvi primer slabe banke.
Kot infrastrukturne projekte, ki jih bo sofinancirala vlada, je omenila hidroelektrarne na srednji Savi, medtem ko je dokumentacijo za posodobitev železniške proge proti Kopru treba še dodelati in poiskati partnerja iz zasebnega sektorja.
V zvezi s krizo meni tudi, da je vprašanje solidarnosti v EU ključno za razvoj unije.
