Telefon mi je padel na tla in se je razbil ekran. Ker še nisem oddelal dveletnega naročniškega razmerja, da bi bil upravičen do cenovno ugodnejšega novega aparata, sem zavil v tehnično veleblagovnico in razložil, kaj rabim: nekaj, da se pogovarjam, pošiljam esemese, pregledam e-pošto in poguglam za stanje na cestah, kadar spet stojim v koloni. Malo pa mi je mar, koliko ločljivosti imata fotoaparat in videokamera ali kako dobro se špila igrice. Rabim telefon, ne računalnika. In ne, zanj nisem pripravljen odšteti 300, 400, 600 evrov, pa čeprav na 12 obrokov, ker je dati toliko denarja za mobitel po mojem mnenju naravnost bogokletno.
Prodajalec me je gledal, kot da sem dinozaver iz Jurskega parka, in ponudbo iz treh vitrin skrčil na dva aparata, južnokorejskega in kitajskega – kar se mi je smešno slišalo, ker je danes itak vse kitajsko. Odločil sem se torej za slednjega, ponosno kitajskega, in okupiral kolega, ki za Novice testira telefone, da mi pomaga prenesti številke iz starega na novega ter me nasploh pouči o pravkar kupljenem čudu. Začelo se je z mojem čudenjem, da se telefon odklene s prstnim odtisom, kot se odpirajo vrata v kakšnih supertajnih jedrskih laboratorijih, in nadaljevalo z množico aplikacij, ki da si jih lahko omislim in po možnosti še plačam.
Potem smo o aplikacijah poročali še v Novicah: zakonca, ki imata detektivsko agencijo, sta razkrila, da možje in nič manj žene drug drugemu v telefone skoraj množično inštalirajo vohunske programčke, ki pobirajo sezname klicev, esemesov, fotografij, skratka, razkrinkajo varanje. Naši partnerji so potencialni orwellovski Veliki bratje oziroma Velike sestre!
Verjetno bi lahko potegnili korelacijo med razvojem prenosnih telefonov in naraščajočim številom ločitev. Namreč, pred 30 leti ni bilo mobilnikov in zato ne kontrole nad kurbarijo, kar se ne ve, pa ne boli. Nezvestoba je seveda čustveno in fizično, obsojanja vredno izdajstvo, toda sprašujem se, ali nezaupljivo in celo nezakonito sledenje prispeva k pristnemu in trdnemu odnosu. Ali ni bolje zaupati partnerju, dokler se ne izkaže, da nas je nategnil? Nikoli in nikdar mi ne bi padlo na pamet, da bi svoji ženi nastavil t. i. spy aplikacijo. In verjamem, da mi je tudi ona ne bi. Sploh pa – moj telefon se odklene samo na moj prstni odtis...
