Opustošeno smučišče Kalič gre na dražbo

POSTOJNA – Proge Zajček, Srna, Jelen in Košuta na smučišču Kalič že dolgo ne gostijo smučarjev, prav tako ne tamkajšnje gostišče. Proge so zaraščene, naprave uničene, gostišče v razsulu. Bo Kalič po stečaju Lepih krajev vendarle dobil pravega lastnika?

»Ko boste prišli do Kaliča, pazite, da kje ne nasedete z avtom, pokradli so vse, kar diši po železu, tudi kanalizacijske jaške na cesti,« je bil prvi napotek enega od Postojnčanov, ki so leta in leta živeli s tem smučarskim centrom. Nekoč so obiske merili v tisočih smučarjev, danes lahko štejemo le tisoče črepinj, ki ležijo vsepovsod. Od nekdanje velike restavracije je ostal le betonski skelet, ki z opuščene proge Zajček spominja na nekakšno sodobno atensko Akropolo. Po številnih menjavah lastnikov je izropani Kalič zdaj znova na prodaj, le da tokrat kot stečajna masa podjetja Lepi kraji.

Namesto v Beograd na Kalič

Smučarski center Kalič nad Postojno so začeli graditi 1972., ko so uredili prve proge, dobre tri kilometre vodovoda je zgradila vojska, 1974. je Primorje zgradilo še gostišče. To so bila zlata leta postojnskega turizma, ko je svetovno znana Postojnska jama privabljala milijon obiskovalcev na leto in ustvarjala ogromne dobičke. Ker je presežek denarja naših podjetij takrat končal v Beogradu, so Postojnčani raje investirali v Kalič. Smučišče je postalo priljubljeni primorski smučarski center, obiskovali so ga tudi Hrvati in Tržačani. Konec 80. let so ga posodobili, dogradili proge, zgradili celo bazen in sistem za umetno zasneževanje ter osvetlili progo. A takoj za posodobitvijo so prišli jugoslovanska kriza, osamosvojitev in upad obiskovalcev jame s prek milijona na dobrih 100.000 na leto, zaradi česar je Postojnska jama v postopku lastninjenja izločila Kalič kot nepotrebno poslovno sredstvo na razvojni sklad. Leta 1996 ga je kupila delniška družba Holding Krona in ga po desetletju prodala nepremičninski družbi Lepi kraji, hčerinski družbi hrvaškega podjetja Terra Firma iz Pulja. Slednje je še pred dvema letoma obljubljalo njegov razvoj v turistično destinacijo, ki bi z obnovo gostinskega objekta in gradnjo novih bungalovov privabljala turiste skozi vse leto, poleti bi ponujali tudi kolesarjenje, jahanje, kulinariko in obiske podzemnih jam, dejansko pa je začel Kalič takrat stagnirati, nepremičninski krč pa naj bi bil boter njihovemu nevlaganju. Lepi kraji niso zagnali niti vlečnic in niso poskrbeli za osnovno varovanje gostišča, Kalič so prepustili propadu.

Izginil celo teptalnik

Podoba Kaliča je zdaj grozljiva in prej spominja na vojno stanje kot na perspektivni turistični kraj. Vandali so si tu dali duška, na objektu ni enega celega okna, inventar je razmetan povsod, uničena je keramika, uspelo jim je celo odžagati večje lesene dele v gostilni. Srhljivi zapuščeni prostori nič ne spominjajo na nekdanji blišč tega priljubljenega smučišča, kjer so se prvih korakov smučanja učile generacije Postojnčanov. Na drobce stekla naletimo povsod, a za železo tega ne moremo reči: pokradeno, izpuljeno, izropano je vse – radiatorji, kuhinja, elektroomarice in napeljava, celo jaški v objektu in na parkiriščih. »Gor so hodili Romuni, Bolgari, Romi, ker ni bilo nobenega, ki bi to premoženje pazil, so začeli kar rezati in odnašati. Ukradli so celo teptalnik, verjetno ga je kdo pač naložil, zdaj ga ni več tam gor,« ogorčeno pove Lado Šepec, ki je žičnice kot zadnji upravljavec zadnjič zagnal v sezoni 2007/08. Zaupa, da ga srce boli ob tem, kar se je zgodilo Kaliču, saj se je z njegovo ekipo 12 let trudil, da bi ga obdržali pri življenju: »Če bi objekt in naprave vzdrževali, bi lahko smučišče zasilno, z malo denarja zagnali, tako pa je nastala škoda v vrednosti tri milijone evrov. Ko sem izvedel, da je družba Lepi kraji, lastnica Kaliča, pristala v stečaju, mi je odleglo. To pomeni, da bo smučišče lahko dobilo novega lastnika.«

Upa, da bo to postala občina Postojna in da bo za zagon namenila del sredstev, ki jih dobi od koncesije za Postojnsko jamo. »Dva milijona dobi Postojna od jame in prav bi bilo, da del tega denarja vloži v družbeno dobro, del tega pa je zagotovo Kalič. Če pomislite, da iz Kopra ali Ljubljane v 40 minutah pridete na smučišče, ki ima 30 hektarov smučarskih površin, štiri vlečnice in kapaciteto 3000 smučarjev na uro, je to samo prednost,« pove in pojasni, da so na občini ustanovili projektno skupino, ki bo proučila, kakšne so možnosti vlaganja in rešitve te problematike. Če ne bomo našli rešitve za mala smučišča, lahko pozabimo na smučarijo v Sloveniji, kajti s tem izginja zimska rekreacija, podmladek in počasi tudi vrhunski športniki, opozori. Nerentabilnost malih smučišč je tudi del zgodbe o Kaliču: »Kot član Združenja slovenskih žičničarjev poznam zakonodajo, ki je za mala smučišča katastrofalna in uničujoča. V Sloveniji je 65 takšnih smučišč in kar dve tretjini jih ne obratuje, ker so bodisi v propadu bodisi ne izpolnjujejo zakonskih obveznosti. Uradniki, ki pišejo zakone v pisarnah, pač ne vedo, kakšno je stanje na terenu, nas pa ne poslušajo,« sklene Šepec, ki si razvoja dogodkov ob prodaji Kaliča na dražbi po vsem tem ne upa niti napovedati.