Ena največjih dolenjskih posebnosti so Romi. V svetu celo tako prepoznavna, da jih je nekajkrat obiskal tudi bivši ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli. Pa seveda še kdo. Ne brez razloga. Odkar vem za njih, živijo svoje življenje. Tam, kjer so oni, veljajo druga pravila. Pri njih ni navada, da se kupljeno plača, da so za hišo potrebna dovoljenja, da mora avto po cesti voziti registriran, da je tuja lastnina sveta. Tam nekje, a še vedno sredi nas, otrok praviloma ne pošiljajo v šole zato, da se kaj naučijo, pač pa, da jim zagotovijo socialne evre. Sosedov kuža jim je ena največjih poslastic, orožje za pasom domala vsakdanji modni dodatek.
Prestolnica dolenjskih Romov je Žabjak, naselje s kakimi 700 dušami. Koliko jih je v resnici, ne ve nihče. Ker se ne prijavljajo in odjavljajo, ker se selijo sem ter tja. Tovrstne napisane in nenapisane pravice jim je dala še eks socialistična oblast. Romi so jih le še dodatno prilagodili svojemu načinu življenja in vedenja. Civilizacijska norma je v deželi južno od Ljubljane postalo spoznanje, da Romi tamkaj živijo čez rob zakona. Večinsko so se s tem sprijaznili celo policisti in sodniki. Posredno pa tudi neposredno jim s svojim neukrepanjem sporočajo, naj se pretirano ne trudijo grešiti zunaj zakonov, ko pa je več kot dovolj prostora, da to počno znotraj njih.
Nemara še zadnji poskus, da bi v dobro Romov in Neromov kar koli spremenili, je propadel te dni. Novomeška občinska oblast se je odločila komunalno in še kako drugače urediti docela na črno postavljeno romsko prestolnico na obrobju mesta. Prijavila se je na državni razpis s 417.000 evrov težkim projektom in računala, da ji bo Ljubljana namenila vsaj 300 tisočakov. A so Dolenjci izviseli, ostali so prvi pod črto. Menda zato, ker je naselje Žabjak nezakonito, brez vode in elektrike. Halo?!
Docela razumem župana Gregorja Macedonija, da se je hipoma odrekel sleherne odgovornosti za eno največjih sramot sredi Evrope in prst uperil v državo. Vaša in moja Slovenija je z zavrnitvijo novomeškega projekta potrdila, da beži od Romov kot vampir od česna in križa. Ter privolila, da si sredi nje njeni prebivalci elektriko priklapljajo sami direktno z daljnovodov, da po hrano za preživetje hodijo v najbližje shrambe in kleti, da živijo življenje po svojih pravilih. Državne ignorance je naposled dovolj celo Romom. Ljubljani kličejo Opre Roma! Na noge, Romi! Vaša in moja Slovenija je te dni potrdila, da beži od Romov kot vampir od česna in križa.
