ŠMARNA GORA

Opozorilo pohodnikom: medvedja družina na pohodu

Objavljeno 28. avgust 2017 18.07 | Posodobljeno 28. avgust 2017 20.08 | Piše: Ma. M.

Na območju priljubljene pohodniške ljubljanske destinacije so opazili medvedjo družino.

Fotografija je simbolična.

LJUBLJANA – Na območju ljubljanske Šmarne gore je v preteklih dneh pohodnico presenetila medvedka z mladiči, poroča Radio Slovenija. Očitno gre za isto medvedjo družino, ki so jo pred mesecem dni opazili na območju Rašice in Komende.

Kot za Radio Slovenija dodajajo z Zavoda za gozdove, spremljajo gibanje medvedje družine, a ne razmišljajo o odstrelu. Medvedka je z mladičem očitno prečkala avtocesto, a je sila nenavadno, da se je pojavila na ljubljanskem območju. Na Zavodu za gozdove so za radio dodali, da gredo medvedi v lovu za hrano, verjetno pa je v južnem delu naše države, kjer po navadi bivajo, ni več dovolj.

Zato pohodniki na Šmarno goro, previdno! Spodaj je nekaj nasvetov, kako ravnati, če srečate medvedko.

Kako ravnati, če srečate medveda?

– Med sprehodom po gozdu imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj–junij) pa raje razmislimo o nujnosti sprehajanja s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji: Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …).
– Med hojo po gozdu, še posebej če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši, saj s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo, npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa, ni pa treba kričati, da ne motimo 'gozdnega miru'.
– Kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in običajno se bo umaknil.
– Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi ga prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo.
– Če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika).
– Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear pepper spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji.
– Nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih.
– Ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov.
– Poskrbimo, da v okolici našega domovanja ni dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom.
– Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo.
– Med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje.
– Nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Dobro je vedeti tudi

– Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in z drugimi predmeti, v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno ta v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča.
– Medved, ki se dvigne oziroma postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom, in se nam bo umaknil.

Ste opazili medvedjo družino? Naredili kakšno fotografijo ali video? Pošljite nam.

Deli s prijatelji