LJUBLJANA – Srž letošnjega meseca varstva pred požari je namenjena splošni požarni varnosti v gospodinjstvih in težavam, ki jih povzroča zahrbtni ogljikov monoksid. Gasilska zveza Slovenije (GZS) se je skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter združenjem za požarno varnost tako odločila predvsem zaradi pogostih nesreč z ogljikovim monoksidom, tihim ubijalcem, kot mu rečemo, in ponavljajočimi se požari, ti praviloma nastajajo zaradi človekove malomarnosti in neznanja.
Že 11. novembra 2013 je bil sprejet pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki med drugim določa, da se mora v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti CO-senzorje, in to najpozneje do 1. januarja 2017.
Prav v tem tednu je bila v prodaji gasilska doplačilna znamka, od česar bodo sredstva namenili programom gasilske mladine in sofinanciranju operativne dejavnosti.
V nakladi 5000 izvodov so natisnili plakat Delujmo preventivno, ki so ga gasilska društva že razobesila na vidna mesta in tako občane opozarjajo na vsakodnevne nevarnosti, ki se jim lahko izognemo ali s pravočasnim preventivnim delovanjem omilimo posledice.
»Izvajali bomo prikazne in druge vaje, s katerimi bomo občanom predstavili delovanje gasilskih enot na intervencijah in preizkusili operativno sposobnost naših enot,« je sporočil poveljnik GZS Franci Petek. »Že tradicionalno bomo pregledovali hidrantna omrežja. Šolam, vrtcem in drugim organizacijam bomo prav tako pomagali pri izvedbi evakuacij, ki so v domeni organizacij samih, gasilci pa jim pri tem lahko pomagamo s strokovnimi nasveti. V primeru nesreč gasilci namreč ne sodelujemo pri evakuaciji, temveč le po potrebi rešujemo občane, ki se jim ne uspe še pravi čas evakuirati.«
Požarna varnost
Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je zbrane nagovorila doc. dr. Barbara Novosel, predstojnica katedre za poklicno, procesno in požarno varnost, in predstavila ustanovo ter študijske programe, še posebno tiste, ki se nanašajo na požarno varnost.
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS, je v imenu Uprave RS za zaščito in reševanje predstavil številne preventivne aktivnosti v mesecu požarne varnosti ter preventivna gradiva, izdana v ta namen. »Letošnja obravnavajo širok spekter različnih nevarnosti za nastanek večjih naravnih in drugih nesreč ter presegajo okvire zgolj požarne varnosti,« je poudaril.
Gašper Golob, vodja sekcije za publicistiko, izobraževanje in usposabljanje pri Slovenskem združenju za požarno varstvo, je spregovoril o varni uporabi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav ter o nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ob poučnem komentarju Barbare Novosel pa izvedel še praktični prikaz nastanka ogljikovega monoksida v zaprtem prostoru, vse do zvočnega alarma javljalnika ogljikovega monoksida.
Sledila sta še dva prikaza. Najprej je Jure Dolinar iz Gasilske brigade Ljubljana v požarnem laboratoriju in v posebni komori predstavil lastnosti plina propan-butan pri različnih koncentracijah in reakcije ob stiku z virom vžiga; Gorazd Breskvar pa je na kurišču, ki je bilo postavljeno na prostem pred fakulteto, predstavil še obnašanje požara v zaprtem prostoru in demonstriral nastanek povratnega ognja – tako imenovanega backdrafta.
Povratni ogenj
Povratni ogenj se pojavi, ko sta v prostoru v pravilnem razmerju toplota in gorljiva snov, nato pa nenadoma vdre zrak, kisik. Tipični primer, denimo, je zaprto stanovanje v bloku, v katerem že dlje gori. Ogenj začne zaradi pomanjkanja kisika tleti in nastaja nepopolno gorenje. Temperatura v sobi je zelo visoka, kar pomeni, da je nad vnetiščem vnetljivih materialov, ki so v sobi. Ko gasilec odpre vrata ali razbije okno, v sobo priteče zrak in takrat je ognjeni trikotnik popoln. Zrak se v tistem pomeša z ogljikovim monoksidom, ki je dobro vnetljiv in gorljiv plin. Posledica tega je ogromna ognjena krogla, ki navadno zapusti prostor skozi isti vhod, skozi katerega je vstopil gasilec. Povratni ogenj ima močan eksplozijski učinek in lahko gasilca, ki je odprl vrata, ubije ali hudo rani.
Ne, sploh ni potrebno veliko, da se zgodi. Čas, ki poteče od dotoka zraka in do nastanka povratnega ognja, je odvisen le od velikosti prostora, v katerem je požar. Pri manjših prostorih povratni ogenj izbruhne skoraj v trenutku, zato je ta pojav za gasilce izjemno nevaren. Pri večjih pa lahko traja tudi do dve minuti, in če vrli gasilci ne gasijo pravilno ter ne ohlajajo dimne mase, so lahko posledice hude.
Možnost povratnega ognja lahko predvidijo po vročih vratih oziroma kljukah. Kazalnik so tudi majhni oblački dima, ki prihajajo izpod vrat in jih povzroča vstopajoči zrak.