V Sloveniji živi 60.000 Bošnjakov, državljanov Slovenije, ki imajo korenine v Bosni in so muslimani. Sami so sebe nekoč imenovali Bošnjaki, mi pa njih skupaj s srbskimi in hrvaškimi prebivalci nekdanje Bosne in Hercegovine vsepovprek Bosanci. Zelo poenostavljena je tudi trditev, da so med njimi zgolj državljani nižjega socialnega sloja, večina nekvalificirani gradbeni delavci. V Ljubljani, v znani restavraciji z bošnjaško kuhinjo Sofra (po slovensko okrogla servirna mizica, sicer pa kajpak turcizem), katere lastnik je pravi Bošnjak in Sarajevčan Emir Hadžialagić, se že desetletje in dlje dobivajo Bošnjaki, ki jim je v Sloveniji uspelo v vseh pogledih.
V Sofro prihajajo uspešni možakarji
Lastnik Emir je prišel v Slovenijo leta 1995, po končani moriji v svoji Bosni in Sarajevu, kot vodja varnostne službe je bil med krvavo vojno v BiH čisto blizu predsednika Alije Izetbegovića. Čeprav je videl vso Evropo in še kaj, preden je prišel k nam, ga je lahko o Sloveniji podučil njegov brat Edin, nogometaš, ki je od leta 1991 do 1997 igral najprej pet let pri Mariboru in nato še dve leti pri Olimpiji, zdaj pa je športni direktor Sarajeva.
V gostinske prostore, kjer po stenah visijo slike Emirjevega prijatelja, svetovno znanega bosanskega slikarja Mersada Berberja, prihajajo uspešni možakarji, kot so Kerim Dizdar, zdaj slovenski gradbeni podjetnik, nekoč šef kabineta velikega bosanskega partijskega funkcionarja Nijaza Dizdarevića; prav tako pa tudi Asim Hamidović, ki ima v Ljubljani tekstilno podjetje Telma. Z družino je prišel leta 1992 iz Banjaluke, z ženo Aneso sta na noge postavila družinsko podjetje, v katerem sta zdaj zaposleni tudi hčerki Alma in Aiša, ki sta pri nas diplomirali iz ekonomije.
Med gosti v Sofri so občasni gostje tudi gradbenik Emir Kurbegović, strojni inženir in konstruktor Mirsad Bešić, sicer po rodu iz Kozarca pri Prijedoru, prav tako pa tudi arhitekt Sabin Babić, projektant večine Mercatorjevih centrov v nekdanji Jugoslaviji.
Ko spregovori Mirsad, vsi utihnejo
Najbrž je najbolj uveljavljeni in priznani Bošnjak pri nas kipar Mirsad Begić, verjetno ta hip, ob še enem kiparju, Jakovu Brdarju, tudi najboljši na Slovenskem. Zanimivo, da sta velika prijatelja, musliman Begić in Hrvat, torej kristjan, Brdar, doma le nekaj deset kilometrov narazen. Mirsad je iz Glamoča, Jakov pa iz Livna, oba pa sta diplomirala na ljubljanski likovni akademiji in pri nas živita in ustvarjata že nekaj desetletij. Begić je absolutna avtoriteta med Bošnjaki, spoštovan in ugleden, ko on govori (menda to rad počne), vsi utihnejo.
Legenda šaha Bukić
Med nami je tudi Enver Bukić, šahovski velemojster, doma iz Banjaluke. Od leta 1991 živi v Ljubljani, rojstnem mestu žene Vere Križišnik Bukić, znane slovenske zgodovinarke. Tudi gospa Vera je šahistka in zanesljivo je bila prav magična igra na igralni deski (šahovnici) tista, ki je zbližala Banjalučana in Ljubljančanko. Z Bošnjakom je poročena tudi verjetno najlepša slovenska filmska igralka vseh časov – Špela Rozin. Njen mož je sarajevski slikar, kozmopolit Ismet Mujezinović.
Priznani zdravniki, primariji, specialisti ...
Le malo pa nas ve, da je bosanski zet tudi Ljubo Jasnič. Trajnožareči vsestranski funkcionar, delujoč v športu, politiki in tudi poslih, je mož gospe s hudo dolgim nazivom: prim. mag. Dunja Latifić Jasnič, dr. med. Bosanka Dunja je specialistka za ultrazvok srca in predoperativno pripravo. Toda zelo uspešen je tudi internist kardiolog v zdravilišču Šmarješke Toplice, dr. Nusret Čobo, prav tako pa tudi dr. Edvin Dervišević, rojen v Brčkem. Dervišević je zdravnik specialist medicine športa, doktor znanosti na področju medicine športa in podpredsednik Evropskega združenja akupunkturologov.
Zelo uspešen Bošnjak med Slovenci je tudi mariborski galerist Smail Festić, ki pa ga po pomembnosti že presega hčerka Mejra, profesorica na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti in viceguvernerka Banke Slovenije.
Seveda ne moremo mimo bošnjaških športnikov: kopica hokejistov, košarkarjev in nogometašev ima bosanske korenine, med njimi pa zastavo nosi nogometni reprezentant, eden najboljših vratarjev v Evropi, Samir Handanović.
