Omrežje, ki je pletlo ustavo

Včasih v omrežjih nepričakovano nastanejo veličastne stvari. Letos mineva 25 let od trenutka, ko je v krogu Društva slovenskih pisateljev začela nastajati slovenska ustava.

Začelo se je z ogorčenjem

Iz Beograda je prišlo sporočilo, da zvezna oblast načrtuje ustavne spremembe. Zbranim pisateljem jih je februarja 1987 predstavil France Bučar. Skupni imenovalec njegovega nastopa je bil preprost – Jugoslaviji se obeta centralizacija in nekaj bi bilo treba storiti.

Društvo pisateljev je na načrtovano centralizacijo odgovorilo z ustanovitvijo ustavne komisije. Trije njeni člani so bili zunanji izvedenci – France Bučar, Peter Jambrek in Matevž Krivic, hkrati pa je v ustavni komisiji DSP sodelovalo še pet literatov: Janez Menart, Milan Apih, Tone Pavček, Veno Taufer in Tone Peršak.

Potem je projekt dobil pospešek in se razširil. Pisateljem so na pomoč priskočili strokovnjaki iz različnih krogov, denimo filozof Tine Hribar, pravnik in sociolog Mitja Kamušič ter sociologi Dimitrij Rupel, Ivan Svetlik in Veljko Rus. Opravili so redakcijo besedila pisateljske ustave. Seveda je povsem prav, da se ustavni osnutek, ki je nastajal v prostorih Društva pisateljev, imenuje pisateljska ustava. Dodati pa velja, da so pri pisanju dokumenta sodelovali tudi pravniki, sociologi in filozofi.

Pod vodstvom Demosa

Vendar se s tem delo še ni končalo. Leta 1989 se je ustavnega projekta lotila širša koalicija, ki so jo sestavljale tri stranke in več civilno-družbenih pobud. Strankarsko podporo projektu so zagotovile Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka in ZSMS. Tradicijo civilno-družbenih bojev je v projektu zastopalo Društvo slovenskih pisateljev, množičnost pa je prinesel Odbor za varstvo človekovih pravic. V Zboru za ustavo, kakor se je imenoval forum, na katerem so razpravljali o ustavnih zadevah, je bila prvič postavljena koalicija med novimi strankami in staro družbenopolitično organizacijo, ZSMS.

Leta 1990 se je ustavni projekt nadaljeval nekje na meji med civilno družbo in politiko. Ustavnega besedila se je lotil Demos. France Bučar, Peter Jambrek, Tine Hribar in Ivan Svetlik so sodelovali že pri pisateljski ustavi, Jože Mencinger, Janez Šmidovnik, Boris Gaberščik in Anton Perenič pa so se avtorjem ustave priključili pod Demosovim vodstvom.

Po Demosovi volilni zmagi se je projekt pisanja ustave preselil v skupščino. France Bučar, član ustavne komisije DSP, je postal predsednik skupščine in predsednik skupščinske ustavne komisije. Drugi ustanovitelj ustavne komisije DSP Tone Peršak je postal član 25-članske skupščinske ustavne komisije.

Vendar je glavnina ustavnega besedila nastala na Gorenjskem med večdnevnim sestankom posebne strokovne skupine, ki se je avgusta 1990 sestala v Podvinu. Peter Jambrek, Matevž Krivic in Tine Hribar so sodelovali že pri pisanju pisateljske ustave, Anton Perenič je bil dejaven pri nastajanju Demosove ustave. Lojze Ude, Franc Grad in Tone Jerovšek, trije ustavni pravniki, so se avtorjem ustavnega osnutka pridružili v Podvinu.

V dobrih štirih letih – od 24. februarja 1987 do 23. decembra 1991 – je bila ustava napisana in sprejeta. Njeno besedilo je bilo spleteno v omrežju, ki je vključevalo stroko, pisatelje, gibanja in politične pobude. Mučenje z analizami, kateri deli ustave niso najbolj domišljeni, in s poskusi, da bi ustavo z majhnimi popravki izboljšali, traja bistveno dlje. In bistveno manj uspešno.