LJUBLJANA – »Mora odstopiti, seveda, o tem ni dvoma. Po zakonu sicer pogodba ni sporna, ampak dandanes je v politiki treba upoštevati visoke standarde,« je včeraj v SMS napisal eden od najvplivnejših članov vodstva Državljanske liste (DL). Nič presenetljivega, bi lahko rekli, saj je tudi pravosodni minister dr. Senko Pličanič (že) pred tremi dnevi na televiziji priznal, da je (bilo) ravnanje ministra Sama Omerzela glede nove pogodbe z Darsom nenavadno: »V vsakem primeru bi bilo to nenavadno.«
Za kaj gre? Ko je slovenska javnost izvedela, da bo podjetje ministra za infrastrukturo in prostor, nekdanjega direktorja poslovnega razvoja podjetja Ultre Sama Omerzela (Omerzel je še vedno stoodstotni lastnik družbe Lastinski inženiring, ki na področju informacijske tehnologije uspešno posluje tudi z državo) s sklenitvijo nove pogodbe z Darsom o vzdrževanju cestnih vremenskih postaj zaslužilo dodatnih 177.000 oziroma 212.000 evrov, je minister na mah hitel pojasnjevati, da se je njegovo podjetje odreklo tej poslovni priložnosti.
Kdaj pa je
nameraval odstopiti?
Poudaril je, da njegovo podjetje s tem, da bi z Darsom sklenilo novo pogodbo, sicer ne bi širilo svojega poslovanja z državo, ampak bi zgolj nadaljevalo delo, ki ga je začelo opravljati pred petimi leti. Zakaj je to poudaril? Ker je poslancem aprila letos na hearingu obljubil, da sicer ostaja stoodstotni lastnik Lastinskega, da pa to podjetje, dokler bo on minister, obsega svojega poslovanja z državo ne bo povečevalo.
In? Izkazalo se je, da se je Lastinski prijavil na razpis za sklenitev nove pogodbe o vzdrževanju Darsovih cestnih vremenskih postaj, da pa pozneje Darsa (kljub ministrovim obljubam oziroma zagotovilom) nihče ni obvestil, da namerava ministrovo podjetje odstopiti od nove pogodbe. Zanimivo. Zato je treba povedati še nekaj: po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je prepovedano vsakršno poslovanje države s podjetji, v katerih ima neki državni funkcionar, denimo minister, več kot petodstotni lastniški delež. Razen v primerih, ko so bile pogodbe, ki so podlaga za poslovanje, sklenjene, še preden so več kot petodstotni lastniki podjetij postali ministri. Pogodba med Omerzelovim podjetjem in Darsom pa je nova pogodba na podlagi novega razpisa.
No, če drži, da bo moral minister, kot je pisalo v uvodoma omenjenem SMS, odstopiti, pa je vse v redu, a ne? Ni, saj je pozneje sledil še drugi, pojasnjevalni SMS: »Odstopiti od pogodbe, namreč.« Kako si to lahko razlagamo? Da Virantov DL ne bo dopustil zamenjave nobenega svojega ministra, dokler Lukšičev SD ni pripravljen žrtvovati nobenega od svojih.
Očitki zavajajoči, kaj pa dopisa?
Nekdanji vršilec direktorja Javne agencije za varnost prometa Franc Pojbič je razkril vsebino dopisov nekdanjega predsednika sveta iste agencije mag. Boruta Kurmanška, ki je ministra Sama Omerzela aprila in še julija letos opozoril na »množična kazniva dejanja na področju odgovornosti agencije v obdobju 2010–2012« v slovenskih avtošolah. Četudi sta dopisa več kot pomenljiva, Omerzel meni, da so očitki na njegov račun zavajajoči, saj s sumom kaznivih dejanj ni mogel biti in zato ni bil seznanjen pred 8. novembrom. Kaj pa je v dopisih lahko tako zavajajoče?
