LJUBLJANA – Da bo moral minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel (Virantova Državljanska lista) najpozneje do konca tega tedna konkretno odgovoriti na interpelacijo, ki sta jo 11. decembra lani vložila SDS in NSi, smo vedeli že nekaj časa. V teh dneh naj bi le še dokončno postalo jasno, kateri poslanci oziroma, bolje rečeno, koliko poslancev vladnih strank, če že, ga je pripravljeno zagovarjati in vzeti v bran v parlamentarni dvorani. Infrastrukturni minister je sicer že decembra pojasnil, da mu v Državljanski listi še vedno povsem zaupajo in da zagotovo ne bo odstopil. So pa, na primer, iz Erjavčeve stranke Desus po srečanju z njim le lakonično pojasnili, da bodo odločitev o morebitni Omerzelovi zamenjavi raje prepustili kar premierki mag. Alenki Bratušek.
Drži, predsednica vlade se bo nazadnje le morala odločiti, tako ali drugače, in tudi prevzeti politično odgovornost za posledice svoje odločitve. Kako je že rekel Franc Jurša, vodja poslanske skupine stranke Desus? »Težko je sicer napovedovati morebitno zamenjavo ministrov, je pa res, da sta pod vprašajem dva ministra.« Ne, žal res ne bo zadostovalo, da se predsednica vlade in koalicija odločita, ali sta glede na predvidljivo visoko politično ceno še pripravljena reševati Omerzela ali pa ga kaže »žrtvovati v imenu višjih ciljev«. Vladne stranke se bodo morale opredeliti tudi glede neprijetne zadrege obrambnega ministra Romana Jakiča. Oba, Omerzel in Jakič sta v tem hipu, skratka, na zelo tankem ledu, ki je zaradi »otoplitve« v koaliciji, čeprav na prvi pogled morda niti ne kaže, da je tako, v tem hipu celo tanjši, kot je bil decembra.
Je pa resda minister Omerzel že decembra, ko je že vnaprej (!) polemiziral z vlagatelji interpelacije, poudaril, da je bila odločitev dveh opozicijskih strank, ki sta vložili interpelacijo »zaradi vse glasnejših medijskih insinuacij glede poslovanja njegovega podjetja Lastinski«, povsem pričakovana. Da je prepričan, da gre zgolj za dobro premišljen politični manever opozicije, ki želi dodatno oslabiti trdnost vladne koalicije in povečevati notranjepolitično krizo. In tretjič, da gre SDS, ki se mu tako zelo mudi, predvsem »za spretno politično preigravanje, ne pa za vsebinsko soočenje argumentov, mnenj in dokaznih materialov«.
Javna podpora interpelaciji
Že od decembra pa konec koncev vemo tudi nekaj drugega. Točno tako: javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina anketiranih volivk in volivcev podpira interpelacijo proti Omerzelu.
Spomnimo se, česa vse so ga obtožili vlagatelji interpelacij. Da svojega podjetja Lastinski sploh ni prijavil kot podjetja, ki posluje z državo, čeprav bi to moral storiti po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Da je ministrovo podjetje – kljub ministrovi obljubi, da se to ne bo zgodilo – sklepalo celo nove pogodbe z Darsom. Da je minister lagal oziroma zavajal javnost v zvezi z nepravilnostmi (nezakonitostmi) v avtošolah. Da je na javnem razpisu za avtomobilske tablice izbral dražjega ponudnika. Da o Tešu ni poročal državnemu zboru do 30. novembra, čeprav je vlada obljubila, da bo to storil. Da prav tako ni pravočasno objavil razpisa za direktorja geodetske uprave, marveč je s tem odlašal – več kot osem mesecev.
Koalicija in predsednica vlade bosta zdaj pač morali presoditi, kaj pridobita in koliko lahko izgubita, če bosta enega od obdolženih ministrov (ali celo oba) vehementno zagovarjala zgolj zaradi tega, ker očitke na njun račun naštevajo opozicijske stranke. Ni pa nobenega dvoma, da Jakič svojega položaja ni utrjeval samo s tem, da je še vedno povezan z ustanoviteljem Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovićem, marveč se je, odkar je postal minister, modro oklepal tudi premierke Bratuškove. Če sta Omerzel in Jakič, to je razumljivo, iz več razlogov še vedno dragocena za Državljansko listo in Pozitivno Slovenijo, to ne pomeni, da sta tudi za Lukšičev SD in Erjavčev Desus. Če bosta dr. Igor Lukšič in Karl Erjavec skočila v zrak, bo led pod Omerzelom in Jakičem zagotovo počil.
Zakaj pa je odstopil Stepišnik?
Je to, da spezializirano državno tožilstvo (v predkazenskem postopku) proučuje kar dva razpisa, v katera je tako ali drugače vpleten minister za infrastrukturo Samo Omerzel, res mogoče šteti za kvalitativni dosežek vladne koalicije? Se bo mag. Alenka Bratušek ob prvi obletnici svojega vodenja vlade lahko s tem pohvalila? Težko. Pa je mogoče med uspehe koalicije in Pozitivne Slovenije šteti vsaj predkazenski postopek, ki ga sočasno (zaradi suma zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti v zvezi s Stožicami) državno tožilstvo vodi proti obrambnemu ministru Romanu Jakiču? Je kljub temu vse v najboljšem redu zato, ker minister Jakič zagotavlja, da bo odstopil, ko bo obtožnica pravnomočna? Pa saj mag. Stanko Stepišnik sploh ni bil v prekazenskem postopku, a je vseeno odstopil. Se bo premierka Bratuškova po prvem letu vodenja vladne ekipe pohvalila, da sta le dva njena ministra v predkazenskem postopku?