Olajšanje? Vračajo se temperature nad 20 stopinj!

Na Gorenjskem je v torek, 26. aprila, marsikje naletaval sneg, na vzhodu države pa so bile nočne temperature zraka pod ničlo.

Nazadnje je bilo v vzhodnem delu Slovenije konec aprila tako hladno jutro 26. aprila 2005 ter 24. in 25. aprila 1997.

V torek zjutraj so se temperature marsikje v vzhodnem delu Slovenije spustile pod ledišče in povzročile poškodbe zaradi pozebe. Mladi poganjki vinske trte so zelo občutljivi za temperature zraka pod –2 °C, kar lahko značilno vpliva na zmanjšanje pridelka. Podobno je pri sadnem drevju.

Napoved Po mrazu in pozebi so prišle še obilne padavine. V severovzhodni Sloveniji je v zadnjih dneh padlo od 20 do 70, krajevno še več litrov dežja na kvadratni meter. Naraščali so vodotoki, ponekod so se razlivali. Na srečo so se dvignile jutranje temperature zraka, na 5 do 10, ob morju Muokoli 13, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, nastale bodo kratkotrajne plohe. Pihal bo veter severnih smeri. Obeti od 5. do 10. maja Do vikenda se bo nad vzhodno Evropo in vzhodnim Sredozemljem zadrževalo ciklonsko območje, nad srednjo Evropo pa bo območje visokega zračnega tlaka. Na začetku prihodnjega tedna pa bo nad zahodno Evropo nastajalo novo ciklonsko območje. Na območju Alp bodo prevladovali severozahodni višinski vetrovi. Z njimi bo tudi nad naše kraje pritekal postopno toplejši in bolj suh zrak. Od četrtka do torka kaže na večinoma suho in postopno toplejše vreme s temperaturami tudi malo nad 20 stopinj C.

Sneg in veter

V sredo je bila Slovenija še vedno pod vplivom polarnega zraka. Popoldne in zvečer se je od severa ohladilo, meja sneženja se je ponekod spustila pod 700 m nad morjem.

Zapihal je okrepljen severni do severovzhodni veter. Največ snega je zapadlo na Gorenjskem in Koroškem, tudi nad 15 cm (Rateče 20 cm, Šmartno pri Slovenj Gradcu 13 cm), snežilo pa je tudi v drugih predelih Slovenije (Ljubljana 9 cm, Kočevje 9 cm, Celje 4 cm, Novo mesto 4 cm, Maribor 1 cm).

Za konec aprila nenavadno obilno sneženje, ki se je nadaljevalo v noči na četrtek, je povzročilo številne težave po skoraj vsej državi. Moker sneg je lomil drevesa in veje, ki so v tem času že obilno obložene z listi, marsikje so v sneg ujeti cvetovi in mladi poganjki.

V noči na četrtek se je temperatura zraka ponovno spustila pod ničlo v višje ležečih predelih ter na Kočevskem, Gorenjskem, Koroškem, drugod so bile jutranje temperature blizu ničli.

Izkušnje iz preteklosti

Najhujše pozebe v Sloveniji smo imeli v letih 1997 in 2003. Pri zmernih pozebah so gospodarske škode obvladljive, predvsem zaradi lastnosti postopnega cvetenja sadnih rastlin. Močne povzročijo gospodarske škode obsežnih naravnih nesreč. Pozebi v letih 1997 in 2001 sta povzročili škodo, ki je presegla 20 odstotkov ocenjene škode vseh naravnih nesreč v Sloveniji v obeh letih. Pozeba leta 1998 je prizadela samo Primorsko in povzročila škodo na več kot 1000 hektarjih sadjarskih površin.

Zgodnejši razvoj ključen za pozebe

Podatki o začetku cvetenja sadnih rastlin v Sloveniji kažejo, da je vse zgodnejši. Na primer zgodnje vrste koščičarjev cvetijo dva dni na 10 let bolj zgodaj kot na začetku 50. let. O podobnih ugotovitvah poročajo številni tuji viri.

Z zgodnejšim cvetenjem narašča tveganje za pozebo. Ob povprečnem času cvetenja zgodnejših vrst koščičarjev (1961–2000) in pri kritični temperaturi zraka, nižji od –2 °C, se tveganje za pozebo giblje med 5 in 20 odstotki. Ob toplejšem poznozimskem ali zgodnjespomladanskem obdobju se cvetenje začne bolj zgodaj.

Na primer, če je povprečna temperatura zraka marca in aprila stopinjo višja, lahko pričakujemo 4 do 10 dni zgodnejše cvetenje, če je višja 3 °C, je cvetenje zgodnejše 9 do 14 dni. Najmanj, 5 odstotkov večje tveganje je v primeru zgodnejšega cvetenja predvideno za pozebo na zaščitenih in dobro prevetrenih legah.