OKS spisal svoj zakon o športu

LJUBLJANA – Na relaciji Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – Olimpijski komite Slovenije (OKS) je odprta nova fronta izmenjave stališč, prepričevanj, usklajevanj, pogajanj in poenotenja v pripravi predloga za nov zakon o športu (ZSpo). Včeraj so za isto mizo sedeli predstavniki MIZŠ z ministrico Majo Makovec Brenčič na čelu, medtem ko je ekipo krovne športne organizacije vodil predsednik Bogdan Gabrovec, ob sebi pa je imel najtesnejšega sodelavca, generalnega sekretarja Edvarda Kolarja, ki se v olimpijski družini še najbolj ubada z novim zakonom o športu. To je navsezadnje počel že v prejšnji službi, ko je deloval kot direktor direktorata za šport prav na MIZŠ, zato mu mnogi kritiki očitajo preveliko servilnost do države pri pripravi ZSpo. Prva javna obravnava predloga zakona o športu izpod peres članov ekipe z ministrstva, ki jo vodi direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj, je trajala od konca decembra do 8. februarja. Razkrila je številne pomanjkljivosti ter neživljenjske zakonske rešitve za šport kot civilno sfero, zdaj pa je aktualna druga javna obravnava, ki naj bi na koncu prinesla še več podpore slovenskemu športu.

Očitno so se na OKS naposled le pošteno zganili in upoštevali številne kritike iz športne družbe ter uprizorili pravi protinapad na predlog ministrstva, če lahko uporabimo športni besednjak. V pisarnah na Šmartinski cesti 140 v Ljubljani so tako izdelali svoj predlog novega zakona o športu, s katerim so se včeraj soočili s pripravljalci ZSpo na ministrstvu. Tega nameravajo potrditi tudi na skupščini OKS 26. maja. »Verjamemo, da bo večina naših predlogov in tudi zakonskih določil na skupščini sprejeta. Morda bo še kakšen popravek ali dopolnitev na področju športa za vse, kjer obstajajo težnje po krovni zvezi vseh zvez, ki delujejo na področju športa za vse, torej ŠUS, Romska zveza, Fitnes zveza in druge. Tako bi v letnem programu športa dobili večji del denarnega kolača, saj zdaj prejmejo najmanj sredstev, ko so obravnavani zgolj kot rekreacija, brez natančnejših razdelitev, kaj vse to zajema. To se nam zdi povsem logično in sprejemljivo. Če bo država prepoznala množičnost, raznovrstnost in koristi rekreacije po različnih starostnih kategorijah, bo lahko zakonsko bolje nadzirala tudi vse prireditve, kriterije za usposabljanje kadrov in tudi lažje nadzirala financiranje in izvajanje programov,« je pojasnil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.

Danes pri premierju Cerarju

Prvi mož slovenske športne družine še ni mogel natančno oceniti, na katerih točkah se bodo v teh dneh najbolj razhajali s pripravljalci zakona z ministrstva. Včeraj so soočili oba koncepta ZSpo, danes pa bodo družno stopili še do predsednika vlade Mira Cerarja, kjer naj bi potrdili skupne točke ali določenih zadev (še) ne bi sprejeli zaradi zadržkov državnih institucij iz takšnih ali drugačnih razlogov. »Določenega izvajanja nacionalnega programa športa in njegovega izvedbenega načrta ne pogojujemo s tem, da je vse treba doseči takoj. Nacionalni program je zasnovan do leta 2023, do takrat pa se resnično lahko marsikaj zgodi, kot bi bilo zapisano v novem zakonu v športu. Seveda pa morajo na ministrstvu poskrbeti, da se poleg sprememb v našem zakonu zgodijo spremembe v zakonu o visokem šolstvu (športna vzgoja se mora vrniti na univerze, op. p.), dopolniti pa se mora tudi zakon o varovanju velikih prireditev, ki spada pod Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), in zakon o društvih. Že registracija športnega društva mora biti fleksibilnejša, da že ob ustanovitvi, ko pridobi soglasje lokalnega ali državnega financerja, pridobi status društva javnega interesa. Tako ne bi bilo več samo 7500 društev s tem statusom, temveč skoraj 10.000,« je pojasnil Gabrovec. Omenjeni status ima posebno težo, saj lahko društva z njim prejmejo donacijo v višini 0,5 odstotka dohodnine od posameznega davkoplačevalca, če se ta tako odloči. To bi lahko ob dobrem izplenu, kar je odvisno tudi od aktivnosti društev, precej popravilo finančno sliko športnih društev.

Še en organ...

Sicer pa se mnenja med ministrstvom in OKS zagotovo iskrijo pri možnosti ustanovitve posebnega organa na MIZŠ, tako imenovanega strokovnega sveta ministrice. »Kot krovna športna organizacija v tem organu ne vidimo nobene dodane vrednosti. Ne vemo, kaj naj bi ta nadorgan delal, usklajeval, koga bo poslušal. Imamo strokovni svet za šport, ki s svojo sestavo zaobseže vse meje slovenskega športa, zato nam ni jasno, kaj bi lahko ta dodatni svet ministrice še prispeval h kakovosti našega športa. Tega mi ne bi radi imeli v zakonu. Slab učinek tovrstnega organa lahko vidimo na Ministrstvu za zdravje. Na drugi strani pa smo za akreditacijski svet, ki bo ovrednotil in sprejel programe usposabljanja in izobraževanja v športu. Ta bo s svojimi člani združeval strokovnjake ter vrhunske športnike in trenerje, ki morda nimajo formalne izobrazbe, a imajo ustrezno znanje in izkušnje,« pravi Gabrovec, ki na drugih področij ne vidi večjih težav pri usklajevanju. Morda je to že namig, da je sprejetje novega zakonu o športu možno še letos, verjetno pa je iluzorno pričakovati, da bo zaradi državnih interesov povsem zadovoljil pričakovanja športne družbe kot civilne sfere.