Ohladitve ob koncu marca: gnojiti je treba pred dežjem
Ohladitve ob koncu marca za naš podnebni prostor niso seveda nič neobičajnega, če razvoj rastlin poteka v povprečnih okvirih. Če pa se spomladanski razvoj začne prezgodaj, tako kot opažamo tudi letos, sovpadanje zgodnjega razvoja rastlin in vdorov hladnega zraka lahko povzroči poškodbe na rastlinah.
Letošnjo prvo večjo ohladitev v času brstenja in cvetenja sadnega drevja je prineslo pestro vremensko dogajanje ob koncu minulega tedna. Prehod vremenske fronte so spremljali nalivi, močni sunki vetra, ponekod sodra, v višjih legah in alpskih dolinah je tudi snežilo. Zadnji teden marca pa je prinesel še hladna jutra, temperature zraka so se marsikje spustile pod ničlo. Najhladneje je bilo v alpskih dolinah in mraziščih, kjer se je ohladilo celo pod –5 °C, na Blokah pod –8, na Kočevskem in Notranjskem ter v delu Gorenjske med –3 in –4 °C. Med –2 in –1 °C pa so bile temperature na Koroškem, v nižinskem delu osrednje Slovenije in v Beli krajini. Temperature so bile pozitivne zgolj na skrajnem severovzhodu in na Obali ter lokalno na manj izpostavljenih lokacijah.
Z odvzemom mrve, silaže ali s pašo odnašamo hranila s kmetijskih površin. Če hranil ne dodajamo z gnojenjem, tla izčrpavamo in rodovitnost pada.
Bilke silijo v nebo
Pred cvetnim vikendom so ob prijetnih temperaturah na marsikaterem vrtu že zabrnele kosilnice, saj se je trava zaradi toplote in zadostne vlage marsikje že v šopih pognala v nebo. Pred košnjo je smiselno zelenico vselej pregrabiti, saj je nekaj travnih bilk pozimi odmrlo. Če je odmrlega materiala med travno rušo preveč, lahko nastane neprepustna plast, ki potem ovira optimalno vlaženje, zračenje in prehrano korenin travne ruše. Z grabljenjem travo tudi prezračimo in ji omogočamo hitrejšo rast. Po potrebi jo dosejemo ali dognojimo.
V času intenzivne rasti potrebuje trava predvsem gnojilo z visoko vsebnostjo dušika, ki se postopno izpira v tla. Pred obnovitvenimi deli na trati počakamo tako dolgo, da začne trata po gnojenju rasti, da se okrepi in ozeleni. Ker pa se v zadnjih dneh marsikje zjutraj še pojavlja slana, je smiselno z deli na travišču malce počakati, da se trava posuši. Kakršnokoli delo na travi je treba namreč izvajati le ob suhem vremenu in na čim bolj suhi površini.
Kmetje so pred dežjem gnojili travnike. Gnojenje z gnojevko ali gnojnico spomladi je po pravilih dobre kmetijske prakse treba opraviti že kmalu, v hladnem in nevetrovnem vremenu, še pred padavinami. S tem so izgube dušika manjše in tudi neprijetne vonjave trajajo krajši čas. Uležan hlevski gnoj v prvi vrsti spada na njive, če pa ga ima kmetija dovolj, je gnojenje travnikov priporočljivo dovolj zgodaj. Med letom lahko gnojimo travnike po vsaki košnji. Z odvzemom mrve, silaže ali pa s pašo namreč odnašamo tudi hranila s kmetijskih površin. Če hranil ne dodajamo z gnojenjem, tla izčrpavamo in rodovitnost pada. Z analizo tal ugotovimo, kako so tla založena in kakšen je primanjkljaj hranil.
85 odstotkov dušika iz gnojnice lahko izkoristijo rastline.
Po podatkih Kmetijskega inštituta za tekoča gnojila živalskega izvora (gnojevka in gnojnica) velja, da lahko rastline razpoložljivi dušik v celoti uporabijo že v letu uporabe gnojila, saj je pretežni delež dušika v obliki, ki je rastlinam neposredno dostopna. V letu uporabe lahko rastline skoraj v celoti izkoristijo dušik, torej 85 odstotkov dušika iz gnojnice ter 75 odstotkov dušika iz gnojevke. Dušik iz hlevskega gnoja pa je lahko rastlinam na voljo več let, saj je v hlevskem gnoju pretežno organsko vezan in zato rastlinam v letu uporabe slabše dostopen, a se postopoma sprošča v rastlinam dostopno obliko.
Na marsikaterem vrtu so že zabrnele kosilnice. Pred košnjo je smiselno zelenico vselej pregrabiti. Z grabljenjem travo prezračimo in ji omogočamo hitrejšo rast.
