LJUBLJANA – Slovensko gospodarstvo se je letos odrezalo slabše od prvotnih napovedi. Padec v gradbeništvu je zahteval velik davek, od večjih gradbincev deluje le še Primorje. Obeti za rast BDP, ki naj bi jo še naprej poganjal izvoz, so ob negotovih razmerah v tujini, med drugim v območju evra, slabi.
Odvisnost od evrskega območja
Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v letu 2011 zmanjševala. Bruto domači proizvod (BDP) je v tretjem četrtletju upadel, in sicer zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti, padca investicij in manjše domače potrošnje. Upočasnila se je medletna rast izvoza, ki je sicer še naprej poganjal gospodarsko aktivnost. Na potencial rasti Slovenije po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bistveno vpliva rast v evrskem območju, za katero pa Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zadnjem letošnjem in prvem četrtletju 2012 pričakuje upad BDP.
Popravki navzdol
Napovedi za gibanje BDP Slovenije v letu 2011 so se izkazale za preoptimistične in inštitucije, med njimi OECD in Evropska komisija, so jih zaradi razmer v mednarodnem okolju popravile navzdol. OECD Sloveniji za letos napoveduje 1-odstotno gospodarsko rast, v 2012 naj bi ta dosegla 0,3 odstotka, Evropska komisija pa je Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno, za 2012 pa 1-odstotno gospodarsko rast. Da bo znižal napovedi, je sporočil tudi Umar, ki je Sloveniji v jesenski napovedi za letos napovedal rast v višini 1,5 odstotka, za leto 2012 pa v višini 2 odstotkov. Nove napovedi še ni pripravil; objavo napoveduje za po novem letu.
Nižanje ocen
Sloveniji je bila tudi znižana bonitetna ocena, in sicer jo je v drugi polovici decembra znižala bonitetna agencija Moody‘s, ki je med razlogi navedla negotovost za državni proračun zaradi bančnega sektorja, večje srednjeročno tveganje za gospodarsko rast, ki naj bi bilo posledica večjih fiskalnih omejitev v območju evra, in tudi nestabilno politično situacijo, kar da bi odložilo sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov. Sledilo je tudi znižanje bonitetnih ocen treh največjih slovenskih bank (NLB, NKBM, Abanka) in SID banke.
Dolg države raste
Nižja bonitetna ocena lahko pomeni dražje zadolževanje tako države kot gospodarstva in prebivalstva. Dolg države je konec leta 2010 znašal 38,8 odstotka BDP, do konca tretjega četrtletja letos pa se je povečal na 44,4 odstotka BDP. Višina dolga ni tako visoka kot v nekaterih državah z evrom, a je zaskrbljivo naraščanje dolga in s tem povezano plačilo obresti, ugotavlja statistični urad. Zahtevan donos za 10-letne državne obveznice je jeseni določeno obdobje presegal mejo sedmih odstotkov, ki velja za mejo vzdržnosti zadolževanja.
Več prostih delovnih mest
Na trgu dela je bil spodbuden podatek, da se je povečalo število prostih delovnih mest, še vedno pa je v državi visoka stopnja brezposelnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti se je gibala od 11,4 do 12,3 odstotka, stopnja anketne brezposelnosti pa med 7,5 in 8,3 odstotka.
Niti skromna rast iz leta 2011 ni ponovljiva
»Slovensko gospodarstvo v letu 2011 ne bo uspelo doseči niti skromne 1,4-odstotne rasti iz leta 2010,« ocenjuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
»Predvsem druga polovica 2011 kaže na ponovno poslabšanje vseh dejavnikov rasti. Razmere so povezane s poslabšanjem v mednarodnem okolju in tudi s prepočasnim prilagajanjem države in gospodarstva na spreminjajoče se tržne razmere. Povečujejo se tveganja za dolgoročno stabilnost javnih financ, prisotna pa je tudi politična negotovost, ki odmika sprejem in implementacijo nujnih prilagoditev v prihodnost,« pravijo na zbornici.
Gradbeništvo zavira
Medtem ko naj bi bil glavno gonilo rasti BDP še naprej izvoz ter z njim povezana aktivnost v predelovalnih dejavnostih in nekaterih storitvah, pa naj bi gospodarsko rast v večji meri še naprej zavirala skromna investicijska aktivnost in s tem povezana gradbena dejavnost, dodajajo na GZS. Gradbena aktivnost je letos še naprej upadala in oktobra dosegla najnižjo raven v času krize, ugotavlja Umar. Kot kažejo podatki državnega statističnega urada, se je vrednost opravljenih gradbenih del po 21-odstotnem padcu leta 2009 in 17-odstotnem padcu leta 2010 tudi letos nižala. Mesečni padci na letni ravni so se v prvih devetih mesecih gibali od 17 odstotkov (septembra) do 36,2 odstotka (junija).
Kriza v gradbeništvu, pa tudi drugi dejavniki, je letos v stečaj pahnila vrsto gradbenih podjetij, med njimi nekdaj največje: SCT, Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG), nekatere Vegradove družbe, Konstruktor, MTB, Nizke gradnje Ptuj in Gradis Gradbeno podjetje Ljubljana, žrtve teh padcev domin pa so številni podizvajalci.
Plačilna nedisciplina
Od večjih gradbincev deluje le še Primorje, a se tudi to ubada s težavami in se z bankami upnicami dogovarja o sanacijskem programu. Na težave podizvajalcev, posebno v gradbeništvu, glede plačilne nediscipline opozarja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Meni, da država ni naredila dovolj za zaščito obrtnikov, in je kritična, da država ni zagnala velikega razvojnega projekta, ki bi gradbeništvo in tudi povezane dejavnosti potegnil iz krize.
Po podatkih OZS iz septembra letos v primerjavi z decembrom lani se število obrtnih obratov sicer ni dosti spremenilo (40.800 decembra lani in 40.900 septembra letos), pri čemer pa OZS opozarja, da je treba upoštevati veliko vlogo državnih subvencij za samozaposlovanje brezposelnih.
Brez službe 25.000 delavcev iz gradbeništva, skoraj toliko še ogroženih
Po podatkih sindikatov je od oktobra 2008 do septembra letos delo v gradbeništvu izgubilo več kot 25.000 delavcev, še 20.000 zaposlitev pa je ogroženih. Ocenjujejo, da se v prihodnjih 10 letih obeta za 20 milijard evrov investicij in da je alternativa, da se ob morebitnem stečaju Primorja s pomočjo države ustanovi novo veliko gradbeno podjetje.
V slabem položaju so tudi finančni holdingi. Po izračunih časnika Dnevnik je v treh letih krize 15 največjih holdinških družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, ustvarilo 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo premoženje pa se je prepolovilo na 2,2 milijarde evrov. Med drugim sta po predlanskem stečaju Infond Holdinga in Centra Naložb, ki sta bila del lastniške verige Pivovarne Laško Boška Šrota, letos v stečaju končala cerkveni družbi Gospodarstvo Rast in Zvon Dva Holding, negotova je tudi usoda Zvon Ena Holdinga.
Prezadolženost
Podjetja v Sloveniji so v času pred krizo močno povečala zadolženost in so gledano v celoti prezadolžena, opozarjajo ekonomisti. S težavami gospodarstva je tesno povezan položaj bank, ki so morale zaradi slabih posojil povečevati obseg oslabitev in rezervacij. Obseg kreditiranja gospodarstva se je zmanjšal, pri čemer pa bankirji ob kritikah, da banke ne opravljajo svoje naloge, opozarjajo, da je manj tudi povpraševanja in primernih projektov.
